×

Je beseda »puberteta« termin ali ne?




  • Vprašanje:

    Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?


    Odgovor:

    Zgolj na podlagi mesta obravnave leksema v slovarskem sestavku 1. in 2. izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika ne moremo neposredno soditi o tem, ali je leksem obravnavan kot termin ali ne. Ne glede na to, ali so predstavljeni v okviru terminološkega gnezda ali v okviru pomenov oziroma podpomenov slovarskega sestavka, so namreč leksemi, če so označeni s terminološkim kvalifikatorjem, v pomenskem smislu obravnavani enako. Iztočnica puberteta terminološkega gnezda nima, ker je, glede na koncept Slovarja slovenskega knjižnega jezika, enopomenska.
    Če pa so leksemi z »istim« (oziroma skoraj enakim) pomenom obravnavani na dveh mestih, torej tako v okviru terminološkega gnezda kot tudi v okviru pomenov oziroma podpomenov slovarskega sestavka, res velja, da je obravnava v terminološkem gnezdu bolj strokovna, v okviru pomenov in podpomenov slovarskega sestavka pa je predstavljeno, kakšen pomen ima leksem z vidika nestrokovnjaka, torej splošnega uporabnika slovarja.
    Za primer navajamo leksem tekočina. Pri prvem pomenu besede, ki ni označen s terminološkim kvalifikatorjem, je v SSKJ2 pojasnjeno, da je tekočina 'snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino'. V terminološkem gnezdu je leksem označen s terminološkim kvalifikatorjem (fiz.), ima pa bolj natančno in strokovno ustreznejšo razlago 'snov, ki se lahko pretaka'. Dodan je še zgled kapljevine in plini so tekočine, ki razliko v dojemanju pojavnosti z vidika splošnega in (bolj) strokovnega uporabnika predstavi še jasneje.

    Screenshot 2021-06-30 at 23.56.13.png

    Kljub navedenemu pa odgovor na vprašanje, ali je leksem, ki je označen s terminološkim kvalifikatorjem, v 1. in 2. izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika obravnavan kot termin ali ne, ni tako enoznačen, kot bi morda pričakovali. Načeloma namreč velja, da so izhodiščni terminološki izrazi, ko so obravnavani v splošnih razlagalnih slovarjih (in ne terminoloških slovarjih posameznih strokovnih področij), determinologizirani termini. Pri njih je torej že prišlo do procesa determinologizacije, kar pomeni, da je termin iz strokovnih in znanstvenih besedil prešel (tudi) v splošni jezik, pri tem pa se je, ker nestrokovnjaki, ki tak izraz uporabljajo v besedilih, namenjenih širšemu krogu naslovnikov, pomena izhodiščnega termina praviloma ne poznajo dovolj dobro, hkrati pa običajno nimajo ustrezne predstave o tem, kako se termin umešča v pojmovni sistem stroke, njegov pomen spremenil ali postal manj natančen. V jeziku torej obstajata dva delna sistema – splošna leksika in terminologija posameznih strokovnih področij, pri čemer izrazi obeh sistemov nastajajo po različnih mehanizmih, med sistemoma pa se nasploh kažejo pomembne diskrepance.
    Ob vsem navedenem pa velja dodatno opozoriti še, da se je predstava leksikografov o tem, na kakšen način naj opisujejo izhodiščne termine v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih, s časom nekoliko spreminjala. Pri izdelavi 1. izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (za 2. izdajo velja podobno, saj imata slovarja enak koncept, ki v tem segmentu ni bil (bistveno) posodobljen) so leksikografi k opisu izhodiščnih terminov v večji meri pristopali na način, ki je sicer bolj primeren za terminološke slovarje in obravnavo terminov. Dejstvo, da gre v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih za opis determinologiziranih terminov, je bilo nekoliko manj uzaveščeno, morda pa je bil pristop »bolj terminološki« tudi zaradi zavedanja, da je Slovar slovenskega knjižnega jezika pogosto zapolnjeval vrzel v jezikovnih virih, terminoloških slovarjev je bilo namreč malo.
    Pri najnovejšem enojezičnem splošnem razlagalnem slovarju eSSKJ k opisu determinologiziranih terminov pristopamo na enak način kot k opisu druge splošne leksike. Razlika v percepciji je vidna tudi v strukturi slovarskih sestavkov obeh slovarjev. V 1. in 2. izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika so izhodiščni termini najpogosteje razloženi v terminološkem gnezdu, opisani pa so praviloma le z razlago in terminološkim kvalifikatorjem, npr. iz pedagogike. V eSSKJ so determinologizirani termini predstavljeni pri posameznih pomenih ali podpomenih enobesednih iztočnic ali nefrazeoloških stalnih besednih zvez, opisani pa so z vseh tistih vidikov, ki so sicer predstavljeni pri opisu splošne leksike.
    Leksem puberteta je torej v izhodišču terminološki izraz, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa je obravnavan, ker je že prešel tudi v splošno leksiko in ga poznajo in uporabljajo tudi nestrokovnjaki. Kljub temu je razložen strokovno korektno in označen s terminološkim kvalifikatorjem.

    Screenshot 2021-06-30 at 23.54.28.png

    Seveda pa izraz puberteta kot termin še naprej živi tudi v strokovnem in znanstvenem jeziku različnih strokovnih področij, npr. pedagogike, medicine, psihologije, pri čemer je v terminoloških slovarjih teh strokovnih področij razložen natančneje in z vidika konkretnih strok. Za primer navajamo definiciji termina puberteta iz Slovenskega medicinskega slovarja in Terminološkega slovarja vzgoje in izobraževanja.

    Screenshot 2021-06-30 at 23.55.29.png

    Nina Ledinek (julij 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.