Ločila med imeni na dvojezičnih področjih




  • Vprašanje:

    Sem filatelist in občasno pripravljam priložnostne poštne žige, ki jih Pošta Slovenije uporablja za žigosanje poštnih pošiljk. Živim v Portorožu, kjer je z zakonom določena raba italijanščine v javnosti. V ta sklop spada tudi dvojezično poimenovanje poštnega urada v tem območju. Zaradi oglašanja raznih »strokovnjakov« je trenutno nastala zmeda glede tega.

    Če spregledam, da različni oblikovalci izpis prilagodijo svoji umetniški ustvarjalnosti, vendarle ugotavljam, da je Pošta Slovenije v brošuri s poštnimi številkami zapisal PIRAN–PIRANO s pomišljajem med slovenskim in italijanskim poimenovanjem in takšen zapis uporabila tudi pri navadnih rednih žigih.

    Zdaj smo prejeli navodila, da moramo uporabljati poševnico, čeprav so razni »strokovnjaki« zahtevali vezaj po vzoru zapisa Gozd - Martuljek ali Sap - Šmarje.

    Vesel bi bil vašega tolmačenja, saj ste konec koncev »ustavno sodišče« za slovenski jezik. Prosim vas za hiter odgovor. Na pošti trenutno obravnavajo mojo vlogo za žig, katerega osnutek prilagam. Z vašim tolmačenjem in objavo na vašem spletnem portalu boste vsekakor pomiril strasti med filatelisti


    Odgovor:

    Po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 (v členu 194) takrat, ko navajamo ime v dveh jezikih (zlasti na narodnostno mešanih območjih), uporabimo poševnico, ki nadomešča veznik ali: Koper/Capodistria, Lendava/Lendva, Naselje Prekmurske brigade/Murántúli brigád lakótelep.

    V javni rabi sicer pogosteje vidimo zapisano ime brez ločila, npr.:

    • na večini dvojezičnih krajevnih tabel (saj sta imeni zapisani v dveh vrsticah)
    • na uličnih tablah ...

    Zdi se, da je na znamkah in poštnih žigih poševnica vendarle najprimernejše ločilo, saj obe drugi, ki ju navajate, dogovorno že uporabljamo za druge položaje:

    • stični pomišljaj nadomešča predlog do (železnica Trst—Ljubljana)
    • nestični vezaj pa uporabljamo v dvojnih imenih, tj. imenih, ki so nastala z združitvijo dveh prej samostojnih zemljepisnih danosti (Šmarje - Sap).

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (maj 2014)