Razlike v zapisu »oddelek«, toda »odojek«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, zakaj se oddelek piše z dvema d, po drugi strani pa je odojek z enim?

Odgovor:

Podvojene soglasnike, ki nastajajo ob stiku dveh morfemov in je taka tvorjenost še prepoznavna, v knjižnem jeziku ohranjamo. To omogoča jasno ugotavljanje členov besedne družine. V knjižnem izgovoru so podvojeni soglasniki izgovarjani daljše (SP 2001: § 689), v ljudski oziroma narečni izgovarjavi pa se poenostavijo. Zato v knjižnem jeziku zapišemo oddati ʻstran, proč dati’, v narečnem pa ne, npr. južnonotranjsko ze odat ʻza oddati’.

Besedo odojek ʻprašiček’, v kateri se upravičeno etimološko prepoznava tri morfeme *od-doj-ek, ker je izpeljanka na -ek iz glagola dojiti s predpono od-, je v 18. stoletju Gutsman še zapisal oddojek, v 19. pa je v Murkovem slovarju že zapisana z enim d. Taka normativna odločitev je bila verjetno sprejeta zaradi v 18. in 19. stoletju prevladujočega pomena ʻprenehati dojiti, odstaviti’ glagola oddojiti, ki kot glagolska predloga ni ustrezal pomenu besede odojek, saj ubeseduje še sesajočega = doječega prašička, prašička, ki se še podoji. Slovanski dovršni glagol *otъ-dojiti, iz katerega se je razvil slovenski oddojiti, se je namreč pomensko razvil v dveh smereh, saj je na eni strani pomenil ʻprenehati dojiti = odstaviti od prsi’, na drugi pa ʻprenehati dojiti = podojiti’, tudi ʻzrediti’. Slednji pomen je potrjen že v 16. stoletju v Registru Dalmatinove Biblije.

Metka Furlan (julij 2021)