Ločila pri zapisovanju rim

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kako bi pravilno zapisovali rime, mogoče z rabo poševnice ali pomišljajem? Npr. muha / suha ali muha – suha? Kaj predlagate?

Odgovor:

Poševnica je ločilo, ki ga uporabljamo, kadar zaznamujemo konec vrstice, če pesem ni zapisana kitično, temveč linearno.
Tako je zapisano v pravilih Slovenskega pravopisa 2001 (člena 456, 457), kjer je naveden tale Prešernov pesemski zgled:

Sem dolgo upal in se bal, / slovo sem upu, strahu dal, / srce je prazno, srečno ni, / nazaj si up in strah žželi.

V členu 457 je povedano še, da se »meja med kiticama [...] zaznamuje z dvojno poševnico«.

Primer za mejo med kiticama:

Jesen je tu, moj čas tišine, / čas hrepenenja in strahu, / ko se zavem, kako vse mine, / da kratka pot je v hram miru. // Drevesa so razsula svoje krošnje / in ptice je pobral nemir, / nič več ne doživim poletne košnje, / skopnel bom v žametni večer. // Bojim tišine se, bojim večera, / kot bilka v vetru trepetam, / saj vem, da sem otrok nemira, / a se bojim, da ga izdam. (Lado Smrekar)

Pri eni sami poševnici ali pri dveh je primerno, da pri deljenju ne stoji ali ne stojita na začetku nove vrstice, ampak na koncu prejšnje.

---

Pomišljaj je uporabljen v več položajih. Zaznamuje tudi nasprotnostna razmerja in različne besedne igre – naj bodo te vzete iz pesmi ali iz kakega drugega besedila. V pravilih Slovenskega pravopisa 2001 (členi 380 id.) sicer taka raba ni izrecno omenjena, je pa v strokovni literaturi način navajanja rimanih besed, ločenih z nestičnim pomišljajem, uveljavljen, npr.

Zvočni stik nebo – oko – drevo – gredo je za Slovence moška rima, medtem
ko je za Ruse to le asonanca, za Francoze pa t. i. nezadostna rima. Ker
razumevanje tovrstnih razlik bistveno vpliva na prevajanje, analizirajmo
ta primer. (Boris A. Novak, Zgodovina rime, 2010)

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (julij 2021)