Glasovne premene: »vreči, vržem, vrgel sem«

[Moderator]

Vprašanje:

Pozdravljeni, mi lahko pojasnite, zakaj je pri glagolu vreči toliko sprememb (črke č, ž, g: vreči, vržem, vrgel sem).

Odgovor:

V primeru glagola vreči imamo opravka s kar nekaj premenami, ki temeljijo na zgodovinskih razvojnih značilnosti slovenščine, po katerih se je izoblikovala iz praslovanščine.
Praslovanski koren glagola vreči je v nedoločniški osnovi *verg-, v sedanjiški osnovi pa *vьrg-. Sledove nedoločniške osnove najdemo še danes npr. v nemškem glagolu werfen ‘vreči’, sledove iste osnove brez e-ja pa v nemškem samostalniku Wurf ‘met’. Razlog za to razliko sega v obdobje praindoevropščine, in sicer je sedanjiška osnova *vr̥g- (z zlogotvornim *r̥) nastala iz prvotne osnove *verg-, ki se ohranja v nedoločniku, saj *e v tej obliki ni bil naglašen. Ta pojav imenujemo prevoj.
Iz *verg- je po pojavu, ki mu rečemo premetu jezičnikov, nastalo *věrg-.
Korenski glas g se je ohranil v deležniku na -l, ker je stal neposredno pred l, torej v glasovnem okolju, ki ni povzročalo sprememb: vrgel, vrgla, vrglo …
V nedoločniku je že v praslovanskem obdobju prišlo do poenostavitve soglasniškega sklopa *gt (iz nedoločniške končnice *-ti), in sicer je v tem obdobju iz obeh glasov nastal (mehki) *ť, ki se je v slovenščini dalje razvil v č (npr. v hrvaščini pa se ohranja kot ć): praslovansko *vergti > južnoslovansko *vrěťi > slovensko vréči.
V sedanjiku je prišlo do mehčanja po prvi palatalizaciji – glasovnem razvoju, pri katerem se praslovanski glasovi *k, *g in *h v položaju pred e in i zmehčajo v *č, *ž oziroma *š, kot npr. v primerih prečiti (iz prek), snežiti (iz sneg) in dušiti (iz duh): starejše praslovansko *virgehi > praslovansko *vьržešь > slovensko vŕžeš.
V velelniku je prišlo do mehčanja po (jezikovnozgodovinsko gledano kasnejši) drugi palatalizaciji, tj. glasovnem razvoju, pri katerem se praslovanski glasovi *k, *g in *h v položaju pred e in i (drugačnega izvora kot pri prvi palatalizaciji) zmehčajo v *c, *z oziroma *s. Enak razvoj je denimo povzročil, da je iz besede otrok nastala množinska oblika otroci, sledove druge palatalizacije pa dandanes zasledimo zlasti v velelniku glagolov, kot so pêči (velelnik pêci), têči (velelnik têci), stríči (velelnik strízi) in tudi vréči (velelnik vŕzi).

Janoš Ježovnik, Marko Snoj (julij 2021)