Izvor priimkov na -čki

Moderator

Vprašanje:

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.

Odgovor:

Priimki na -ski, -ški, -cki, -čki so izvirno slovenski, delno tudi kajkavski, saj so nastali vzdolž celotne črte, kjer se stikajo slovenski in kajkavski govori. Zlasti za nekatere priimke na -ski je dokaj razširjeno zmotno mnenje, da gre za migracije iz Poljske, npr. Ledinski, Pisanski, Pleterski. Priimek Staroveški izvira iz Stare vasi na Bizeljskem, Pleterski iz Pleterij (pri Krškem), Cirnski iz Cirnika, Staroverski in Staroverški iz Starega Vrha, Okički iz Okiča, Briški iz Brige, v to kategorijo pa spadajo npr. še Gajski, Podgajski, Zidanski, Zagoranski, Lazanski, Rožanski, Ledinski, Podvinski, Bukovinski, Hriberski, Savski, Žavski, Črnodovski, Vrhovski, Bukovski, Cerovski, Podhraški, Završki, Golovrški, Vinovrški, Stermecki, Strmecki, Strmečki, Makovecki, Lukavečki, Bednjički, Velički, Prašnički, Kamerički, Komerički, Potočki.

Poglejmo še nekaj parov priimkov, ki se ločijo med sabo le po tem, da ima prvi priimek samo obrazilo -ski, drugi pa ima dodano še obrazilo -jak:

Gajski – Gajšek, Zidanski – Zidanšek, Zrinski – Zrimšek, Ledinski – Ledinšek, Podvinski – Podvinšek, Pleterski – Pleteršek, Vrhovski – Vrhovšek, Bukovski – Bukovšek, Cerovski – Cerovšek, Hriberski – Hriberšek, Savski – Savšek (gl. Franc Jakopin, Struktura slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi, SR 1977 – kongresna).

Priimek Cukjati

Enos Costantini razlaga priimek Zucchiatti v Dizionario dei cognomi del Friuli (Udine 2002) iz občnega imena zucca, furl. zucje 'buča' v prenesenem pomenu 'glava'. Obrazilo -at ima slabšalno funkcijo. Najbližji slovenski ustreznik bi bil bučman. Prvič je izpričan leta 1382 kot Cuchat di Pagna.

Priimka Čar in Tušar

Priimek Čar se je v matičnih knjigah prvič pojavil v Idrijskih Krnicah šele 1796 kot Tshar, čeprav je bil 1791 še Tushar. Nastal je zaradi idrijskega naglasnega premika Túšar > Tušár, podobno kot Hládnik > Hladník, Svétlik > Svetlík, Gántar > Gantár. Prav zato se sklanja Čar – Čarja, tako kot Tušar – Tušarja.

Glede na to, da se priimek Tušar v starejših virih pojavlja v Tošah (zaselku Raven na Cerkljanskem, 1591 Sotto Tusa, tamkajšnja podložnika Urban Tusar in Simen Tusar), ni dvoma, da je Tušar 'prebivalec zaselka Toše'. Ime Toše (prvotno Tuše) je izpeljano iz staroslovenskega osebnega imena *Tuh ali *Tuš (k zloženemu imenu *Dragotuh) s svojilnim obrazilom -jь: *Tuh-je (brdo).

Priimek Močnik

Priimek Močnik je prvič izpričan v Trstu že leta 1392 (Simon Mocnich). Pavle Merkù meni, da je priimek Močnik nastal iz občnega oz. ledinskega imena moča 'mokrotno zemljišče'. Čeprav ni mogoče izključiti možnosti izvajanja priimka iz vzdevka, povezanega z jedjo močnik (ta izhaja iz besede moka), je glede na to, da v Sloveniji obstajajo vode in izviri z imenom Močnik, prva možnost precej verjetnejša.

Priimek Osenar

Sodeč po katastrskem zemljevidu iz leta 1826 (katastrska občina Zlato polje), kjer na mestu današnjega kraja Laséno pri Pšajnovici v občini Kamnik zasledimo hišno ime pr Oſsenari, na zemljevidu iz leta 1868 pa poleg hišnega imena Pr Osenarju še ledinsko ime Na Osenim, od tod izvira priimek Osenar (57 oseb 1. 1. 2013). Sedanja oblika priimka je nastala z gorenjskim švapanjem iz starejše oblike Lasenar 'prebivalec Lasenega'. Izvor zemljepisnega imena Oseno oz. Laseno (prim. tudi Vaseno v Tuhinjski dolini) ni dokončno pojasnjen. Izvajati ga je mogoče bodisi iz občnega imena les (gozd), bodisi iz občnega imena jasen (jesen).

Priimek Ševerkar

Ševerk (tudi Šiverk) je ledinsko ime in ime zaselka vasi Šentgotard pri Trojanah, Ševerkar je torej 'oseba s Ševerka'. Ledinsko ime Ševerk je najverjetneje v povezavi s ševa 'poševnina', po ševi 'postrani, poševno', prim. F. Bezlaj, Slovenska vodna imena II, 1961, geslo Šujica, kjer avtor priteguje tudi krajevno ime Ševnica, in F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4, 2005, geslo ševa (avtorica M. Furlan).

Ševerk bi lahko razložili iz *šev vrh 'vševni, poševni vrh'. Glede glasovne spremembe h > k prim. krajevno ime Neverke, ki je nastalo iz *Médvrhe (prek vmesnih oblik *Mevrhe, *Nevrhe).

Priimek Štrajn

Priimek nosi danes v Sloveniji samo 10 oseb, različici Strain in Stranj sta izpričani na Tržaškem že od konca 16. stoletja. Glede na to, da je obstajalo staroslovansko osebno ime *Stranimir in njegova okrajšana izvedba *Stran (izpričana sta na Krnskem gradu na Koroškem leta 888, rekonstruiral ju je O. Kronsteiner 1975), smemo domnevati, da je priimek Stranj (oz. Strain in Štrajn) nastal iz osebnega imena *Stranj, kar je hipokoristična izpeljanka (s svojilnim obrazilom -j) iz imena *Stran (tako kot Draž iz *Drag, Minodraš iz *Ninodrag, Čač iz *Čak itd.). Osebno ime *Stran se je ohranilo v krajevnem imenu Strajna (občina Podlehnik) in Stranice v občini Zreče.

Priimek Zelenec

Priimek je v virih dobro dokumentiran. Prvič je bil izpričan leta 1501 v Selu pri Žireh kot Solnitzer, enako še 1520, 1560 in 1586, nakar 1604 kot Selleniz, v letih 1630–1677 kot Sellaniz in Selleniz, v Stari vasi pri Žireh 1604 kot Selenizar, v Jarčji Dolini v letih 1630–1645 kot Sellaniz, v Koprivniku v letih 1586–1668 kot Selleniz, v Lávrovcu 1610 kot Sellanez (P. Leben Seljak, A. Demšar, Knjiga hiš na Žirovskem, Žiri, 2010). Na podlagi teh zapisov ga lahko zanesljivo rekonstruiramo kot *Seljanec, torej prebivalec Sela pri Žireh, narečno Selenec (enako je nastal priimek Polenec za Poljanec), naposled napačno poknjižen v Zelenec.

Silvo Torkar (maj 2014)