Razlike med predlogoma »okoli« in »okrog«




  • Vprašanje:

    Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.

    Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

    Npr.:

    Sedeli smo okrog/okoli mize.


    Odgovor:

    okoli/okrog

    Besedi okoli in okrog sta kot besedni vrsti lahko prislov ali predlog in sta v obeh vlogah v večini primerov tudi pomensko zamenljivi. Načeloma je torej mogoče reči:

    1. v vlogi prislova: okoli/okrog se zavrteti; okoli/okrog se obrniti, se ozreti; okoli/okrog hoditi, letati; okoli/okrog poizvedovati, praviti; okoli/okrog postopati, se potikati, se potepati; daleč okoli/okrog; okrog/okoli po svetu; od takrat je minilo okoli/okrog 10 let; okoli/okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okoli/okrog sto kilogramov; star je okoli/okrog šestdeset let;

    2. v vlogi predloga: družba je zbrana okoli/okrog mize; ozreti se okoli/okrog sebe; pride okoli/okrog desetih; okoli/okrog novega leta.

    Besedi okoli/okrog sta vzajemno zamenljivi tudi v nekaterih trdnejših zvezah s samostojnim pomenom, kot npr.:

    • okoli in okoli/okrog in okrog obdan;
    • obrniti se, zasukati se okrog in okrog/okoli in okoli;
    • okoli/okrog prinesti, prinašati koga ('prevarati, goljufati');
    • okoli/okrog hoditi ('pojavljati se');
    • okoli/okrog govoriti ('razglašati').

    Kljub temu pa je, kot kaže jezikovna raba, izbira ene ali druge možnosti v povezavi z nekaterimi besedami preferenčna. Tako denimo uporabljamo okoli/okrog divjati, vendar:

    • brez miru okrog (nikoli okoli) divjam;
    • paradirati okrog (redko okoli) v čem/s čim;
    • opeči meso (ipd.) okrog in okrog (redko: okoli in okoli).

    Raba tudi kaže, da za označevanje približnosti dogodka, kadar ob njem navajamo uro, navadno (čeprav ne izključno) uporabljamo predlog okoli, npr.

    • v Mariboru se je v petek okoli 13.30 pripetila prometna nezgoda.

    SSKJ rabe kot hrup okoli/okrog previsokih zaslužkov, prizadevati si okoli/okrog zvišanja storilnosti; zapleti okoli/okrog gradnje cest; razpravljanje okoli/okrog pokojnin ipd. označuje kot publicistične, kar je stilno manj primerno, zato je priporočljivo v navedenih primerih namesto rabe predlogov okoli/okrog uporabljati drugačne ubeseditve, npr.:

    • hrup glede previsokih zaslužkov;
    • prizadevati si za zvišanje storilnosti;
    • zapleti ob gradnji cest;
    • razpravljanje o pokojninah itd.

    Podobno ravnajo po stilističnem izročilu tudi lektorji, npr. Sršen.

    V SSKJ je mogoče najti še druge primere rabe besed okoli in okrog v ustaljenih zvezah, ki so značilne zlasti za vsakdanji govor, neformalne govorne položaje ali imajo celo slabšalno konotacijo, npr.:

    • ekspr. sliniti se okoli/okrog koga,
    • pog. povpraševati okrog sosedov,
    • ekspr. letati okoli/okrog zdravnikov,
    • ekspr. dati komu eno okoli/okrog ušes ipd.

    Polona Gantar (junij 2014)