Kakšna je razlika med veznikoma »kot« in »kakor«?




  • Vprašanje:

    Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?

    Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

    Npr.:

    Bolje je pisati kot/kakor poslušati.


    Odgovor:

    kot/kakor

    Glede vzajemne ZAMENLJIVOSTI veznikov kot/kakor v besedilu je treba povedati, da veznik kot uporabljamo veliko pogosteje kot veznik kakor (razmerje v korpusu Gigafida je pribl. 54 : 3), sicer pa sta pomensko gledano veznika zamenljiva, kadar izražata:

    • primerjavo med členi v stavku glede enakosti ali neenakosti, npr. igralci so isti kot/kakor lani; tako je pridna kot/kakor mati; sin je že večji kot/kakor oče; odbojka ni tako priljubljena kot/kakor nogomet;
    • podobnost, približnost oz. dozdevno podobnost, npr. bled kot/kakor zid; sprejeli so ga medse kot/kakor brata;
    • nastopata z nikalnico v zvezi z drug in izražata omejenost, npr. ne kaže drugega kot/kakor molčati.

    Prav tako sta veznika zamenljiva, kadar se v primerjalnih odvisnih stavkih uporabljata za izražanje primerjave, podobnosti, omejenosti ali za združevanje sorodnih pojmov, npr. fant je navihan, kot/kakor je bil njegov oče; plačal je več, kot/kakor sem zahteval; film je vzbudil zanimanje tako pri občinstvu kot/kakor pri kritiki; dela se, kot/kakor da me ne pozna.

    Pomensko razločevalno, torej v besedilu NEZAMENLJIVO, se veznik kakor uporablja predvsem v:

    • časovnih odvisnikih v zvezi kakor hitro, npr. kakor hitro hrano skuhamo, postanejo encimi za vedno mrtvi, in
    • pogojnih stavkih, npr. kakor hitro se bodo razmere v tem delu sveta ekonomsko spremenile, manj bodo zanimive za preseljevanje proizvodnje v Azijo.

    Na drugi strani izključno veznik kot uporabljamo za naštevanje zgledov, npr. Priimki, kot so Furlan, Horvat, Lah, Nemec, Ogrin, so nastali po prišlekih iz sosednjih in drugih pokrajin.

    Rabo veznika kakor za izražanje funkcije ali položaja osebe (po SSKJ star. jaz kakor dekletov varuh ne morem privoliti v poroko) je v sodobni slovenščini v celoti zamenjal veznik kot, npr.:

    • zaposlen je kot varnostnik,
    • častijo jo kot boginjo,
    • rodil se je kot kralj.

    V zvezi z zamenljivostjo obeh veznikov je z vidika rabe v sodobni slovenščini treba opozoriti tudi na nekatere zveze z ustaljeno zgradbo in pomenom, ki v nasprotju s stanjem v SSKJ kažejo na preferenčno rabo veznika kot, npr.:

    • biti si podoben kot jajce jajcu;
    • imeti koga kot za svojega;
    • to je kot enkrat ena.

    Polona Gantar (junij 2014)


Prijavite se za odgovor