×

Zapis »kulturno-umetniško društvo«




  • Vprašanje:

    V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).

    V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?

    Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.

    Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.


    Odgovor:

    Prvi dve sestavini zveze kulturno-umetniško društvo je sicer mogoče zamenjati, vendar pa smo pri stalnih besednih zvezah (in priredne zloženke so te vrste) vajeni ustaljenega zaporedja, kakršno je recimo v črno-bela fotografija; brez škode za pomen bi lahko bila belo-črna fotografija (táko zaporedje sestavin imajo recimo v italijanščini), pa ni, in če se kje pojavi, občutimo zaporedje kot nenavadno.

    (1) Zapis kulturno-umetniško društvo se piše tako, z vezajem med prirednima sestavinama, zaradi mnogih potrditev in ustaljenosti, in sicer zaradi skupinskega občutenja, ki se je razvilo v naši jezikovni skupnosti v preteklosti: gre za društvo, ki deluje na področju kulture ter jo goji in širi, tako rekoč brezšivno pa vključuje tudi umetniško – najbrž meje ni ravno preprosto potegniti, če jo je sploh treba.

    (2) Pri zvezi kulturno umetniško društvo nam povzroča težave pri razlagi prvi del. Tu bi se, če bi ga razumeli kot prislov, vprašali kako, na kakšen način umetniško?, kjer so možni odgovori nič, malo ..., nepričakovan in mimo pa je umetniško društvo na kulturni način; prislov umetniško se v tej zvezi seveda ne bi sklanjal. Če pa prvi del razumemo kot pridevnik srednjega spola, bi se od rodilnika naprej res sklanjal (kulturnega umetniškega društva itd.), vendar bi bili sestavini kulturno in umetniško sorazmerno ločeni. Že od samih začetkov bi tako lahko pisali naši predniki, lahko tudi kot kulturno in umetniško društvo, pa vsaj večinsko niso. Prvi dve sestavini zveze vzgojno-izobraževalna ustanova, v kateri se ne ravno razvidno ločeno vzgaja in izobražuje, lahko primerjamo z zadnjima sestavinama imena Slovenska akademija znanosti in umetnosti: to je res znanstvena in umetnostna ustanova, saj so znanstveni razredi dobro ločeni od razreda za umetnosti.

    (3) Pridevnik kulturnoumetniško (društvo) bi se nanašal na kulturno umetnost, kar spet ni v skladu z večinsko predstavo drugih uporabnikov slovenskega jezika (in morda tudi drugih jezikov). Takoj se pojavi vprašanje, katera umetnost je potem nekulturna, kar sicer vodi v jezikovno modrovanje, do kakega trdnega in pametnega odgovora pa najbrž ne.

    (4) Če je kako društvo registrirano v redkejšem zapisu, se da ime popraviti. Sam sem se pred leti včlanil v Kulturno umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji, in ko je bilo treba spremeniti statut, je vodstvo vanj vneslo spremenjeno ime, s statutom in malce spremenjenim imenom so se strinjali tudi ustrezni oblastni organi – in zdaj sem član Kulturno-umetniškega društva Utrip; že od samega začetka je to ime okrajšano v KUD Utrip. Če kdo želi drugačen zapis, zaradi večjega deleža umetniškega recimo umetniško-kulturno društvo, ga najbrž lahko registrira pod tem imenom. Ni nemogoče, toda ali bo ime čez čas, ko bo umetniškega manj kot kulturnega, spremenil? Važna je vsebina, ime je lahko tudi približna nalepka, pogosto zavajajoča: eden od najbolj krutih režimov na svetu posluje pod firmo Demokratična ljudska republika Koreja, v kateri, če smo le malo pozorni, v prvih treh sestavinah nastopa ljudstvo. Le zakaj nima še dodatka kjer v imenu ljudstva in zaradi ljudstva vlada ljudstvo za ljudstvo? Potem bi nehal zavijati z očmi še zadnji dvomljivec.

    Pogosta lektorska dilema je povezana ravno z zapisom zveze kulturno-umetniško društvo ali kake njene manj primerne različice v imenu konkretnega društva – ali je dobro ali celo treba popravljati ali pa je bolje pustiti, kot je? Po eni strani nas, sploh v bolj uradnih in pravnih besedilih, omejuje uradna oblika tako zelo, da jo pustimo, pa čeprav je manj ustrezna, medtem ko celo že na vabilih vsaj sam naročniku jezikovnega pregleda predlagam in priporočam običajnejšo obliko. Za to se odločam, ker se zavedam vpliva manj ustreznih oblik, ki ne utrjujejo sistema in ker se lahko hitro pojavijo v imenu kakega novega društva, v katerem so neustrezno obliko le prevzeli. Pa tudi tu so ravni različne. Tule izmišljena delniška družba Tonemo sto na uro je registrirana kot Tonemo sto na uro d.d. – po jezikovnem pregledu česa takega naročniku sporočim, da vztrajam pri vejici pred krajšavo in pri presledku v d. d., v odgovor pa največkrat dobim, da so tako pač registrirani. Uradni organ je sprejel, kar so prepisali od kod drugod, zdaj pa naročnik trdi, da bo delniška družba s tistima dvema spremembama postala neprepoznavna. To seveda ni res, slabe navade pa se le selijo iz enega primera v drugega. Lektorjem svetujem vključitev pogajalskih spretnosti in jim želim vztrajnosti, da bi bilo čim večkrat zapisano, kot mora biti, torej kot vendarle piše večina. Morda namig: če bi naročniki radi pesnili, so morda izbrali napačno besedilno vadilišče: pravopisno odpuljene zamisli bodo celo z mojo veliko podporo lahko uresničili v kaki pesniški zbirki ali romanu, kar vse dopušča neštete možnosti, vse do popolnega zanikanja knjižnega jezika.

    Peter Weiss (junij 2014)