×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Izvor besede »steg«

    izvor besede
    etimologija izvor besede izvor samostalnika steg
    1
    1
    424
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Skavti besedo steg uporabljamo vsak dan, nismo si pa enotni glede izvora te besede. Precej verjetno se nam zdi, da je prišla iz srbščine (ali hrvaščine), ampak zanimalo bi nas še, kdaj se je začela uporabljati v slovenščini, ali je mogoče prišla k nam s pojavom skavtstva in se že od začetka uporablja le v pomenu 'skavtski rod'?


      Odgovor:

      V Digitalni knjižnici Slovenije je prvo pojavitev besede steg mogoče zaslediti v dnevniku Jutro za dan 18. januarja 1923 v naslednji objavi:

      • Našla se je zlata zapestnica v soboto ob 5. uri zvečer na Cesti na južno železnico. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v društveni sobi Skavtskega stega, vojvode Mišiča vojašnica objekt 13, soba št. 2.

      Ker se je skavtizem na Slovenskem pričel v drugi polovici leta 1922, ljubljanski steg pa je bil uradno ustanovljen 22. oktobra, je smiselno domnevati, da je bila beseda steg kot skavtski termin v slovenščino izposojena iz srbščine ali hrvaščine, saj ima skavtizem tam zgodnejše začetke.

      Hrvaško stijȇg oz. srbsko stȇg izven skavtske terminologije pomeni ‘zastava’, pomenski razvoj v ‘skavtski rod’ pa je mogoče utemeljiti s tipološko paralelnim razvojem v hrvaški oz. srbski besedi turškega izvora bàrjak, ki poleg ‘zastava’ pomeni tudi ‘vojaški oddelek s svojo zastavo’ ter ‘pleme, ki se bojuje pod svojo zastavo’.

      Viri:

      • Ivo Jevnikar (1982), Skavtizem med Slovenci, v: Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1982, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, str. 143–152.
      • Mira Grašič in Marjan Matjašič (1990), Skavti na Slovenskem, v: Skavti in gozdovniki na Slovenskem, * Maribor: Muzej narodne osvoboditve, str. 1–16.
      • Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2013), Ljubljana: Založba ZRC.

      Miha Sušnik, Metka Furlan (november 2021)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si