Imena staroselskih ljudstev – kako jih podomačimo

Moderator

Vprašanje:

Prosila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.

Navajam zapise v španščini:

ópata, mn. los ópatas
pima, mn. los pimas
tarahumara, mn. los tarahumaras
yuma, mn. los yumas
soba, mn. los soba (tokrat brez s)

seri, mn. los seris
tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques)
jocome [izg. hokome], mn. los jocomes
jano [izg. hano], mn. los janos
manso, mn. los mansos

Odgovor:

Imena mehiških staroselskih ljudstev v skladu s pravopisnim pravilom (veljavni SP 2001: v členu 1118; predlog novih pravil Pravopis 8.0, poglavje IV, člen 23 – IV/23) pišemo podomačeno.
Konkretno to pomeni, da imena izgovorimo v skladu s pravili za izreko španskih imen, nato jih skladno s pravili slovenščine zapišemo (črka h se ne izgovori, črka j se izgovori kot [h] in črka y se izgovori kot [j]). (Ob imenih so zapisani tudi prebivalci in pridevniki na -ski, ki jih tvorimo iz imen plemen.)

ljudstvo Opata (Opata, Opatka, opatski)
ljudstvo Pima (Pima, Pimka/Piminja, pimski)
ljudstvo Taravmara (Taravmara, Taravmarinja, taravmarski)
ljudstvo Juma (Juma, Juminja, jumski)
ljudstvo Soba (Soba, Sobinja, sobski)
ljudstvo Seri (Serijec, mn. Serijci; Serijka, serijski)
ljudstvo Tepoke (Tepokejec, Tepokejka, tepokejski)
ljudstvo Hokome (Hokomejec, Hokomejka, hokomejski)
ljudstvo Hano (Han, Hanka, hanski)
ljudstvo Manso (Mans, Mansinja, manški)

Skupina 1
Če se ime ljudstva konča na soglasnik, je ime pripadnika enakozvočno plemenu:
a. pripadnik: Mohavk, Pualup, v množini Mohavki, Pualupi
b. pripadnica: podstavi dodamo obrazilo -inja ali tudi -ka (Mohavkinja, Pualupinja)
c. pridevnik na -ski: osnovi dodamo obrazilo -ski (za soglasniki kgh szc čšž pa -ški) (mohavški, pualupski)

Skupina 2
Če se ime ljudstva konča na sklop soglasnik + samoglasnike i, e ali u (Pajute, Gvajkuru, Bantu), ime ljudstva ohranimo in dodamo končni j, sledi obrazilo -ec:
a. pripadnik: Pajutejec, Gvajkurujec, Bantujec, v množini Pajutejci, Gvajkurujci, Bantujci
b. pripadnica: podstavi dodamo obrazilo -ka (Pajutejka, Gvajkurujka, Bantujka)
c. pridevnik na -ski: osnovi dodamo obrazilo -ski (za soglasniki kgh szc čšž pa -ški) (pajutejski, gvajkurejski, bantujski).

Skupina 2a
Podskupino predstavljajo tista imena ljudstev na končna -i in -u, pri katerih se je za pripadnika pojavlja tudi ime, enako imenu ljudstva, npr. enakozvočno poimenovanje z imenom plemena (Zulu, Tutsi). V teh primerih se v neimenovalniških sklonih vseh števil ime pregiba tako, da osnovo podaljšamo z j (npr. v množini: Zuluji, Tutsiji):
Bolj priporočljivo je, da se moška imena oblikujejo kot parna ženskim – Zulujec, Tutsijec, ki so lahko pri bolj znanih imenih (Bantu) že povsem nadomestile izvirne oblike, gl. skupino 2.

Skupina 3
Če se ime plemena konča na samoglasnik a, je ta -a končnica, ki jo v slovenščini poznamo in ime uvrstimo v drugo moško sklanjatev. Podstava tvorjenke se po analogiji z uveljavljenimi imeni tipa Nuba uveljavi tudi za pripadnika enakozvočno poimenovanje z imenom plemena:
a. pripadnik enak imenu plemena (Nuba, Rohinga, Šona, Pajuta, v množini: Nube/Nubi, Rohingi/Rohinge, Šone/Šoni, Pajute/Pajuti)
b. pripadnica: osnovi dodamo obrazilo -inja, -ka (Nubinja, Rohinginja, Šonka, Šajutinja)
c. pridevnik na -ski: osnovi dodamo obrazilo -ski/-ški (nubski, rohinški, šonski, pajutski)
Opomba: Sčasoma se lahko zgodi, da se kot moški pari ženskim pojavijo tudi dvojnične podomačene moške oblike: Rohingejec, a opazili smo, da se je v slovenščini kljub priporočilom uveljavila oblika Rohinga.

Skupina 4
Če se ime ljudstva konča na nenaglašeni samoglasnik o, je ta -o končnica (Manso, Hano), ki jo odpahnemo in dodamo množinsko končnico -i ter dobimo množinsko obliko Mansi, Hani m mn.), pri pripadnikih pa obrazilo pogosto ni potrebno (Mans, Han, m), medtem ko je pri pripadnicah uporabljena pripona navadno -inja.
a. pripadnik (Mans, Han, v množini: Mansi, Hani)
b. pripadnica: podstavi dodamo obrazilo -inja, -ka (Mansinja, Hanka)
c. pridevnik na -ski: (manški, hanški)

Skupina 5
Pri samoglasniškem končaju -ua po odstranitvi končnice -a dobimo osnovo imena s končnim glasom u, zato se ravnamo tako, kot pri imenih, ki se končajo na končni -u (gl. zgoraj, dodamo j).
a. pripadnik: -ec (Kečujec; v množini Kečujci)
b. pripadnica: -ka (Kečujka)
c. pridevnik na -ski: -ski (kečujski)
Knjižni jezik omogoča tudi tvorbo, po kateri je podstava tvorjenke celotno ime, zato za samoglasnik dodamo še pripono n:
a. pripadnik: -ec (Kečuanec; v množini Kečuanci)
b. pripadnica: -ka (Kečuanka)
c. pridevnik na -ski: -ski (kečuanski)

Odgovor je bil dopolnjen novembra 2024.

Helena Dobrovoljc (november 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}