Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnik

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ...
Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite?
Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Odgovor:

Pri zaporedjih podobno/enako/tako + kot na začetku primerjalnega odvisnika gre res za podobne zveze, kot so pri zaporedjih tako + da, potem + ko, v primeru + da ipd., ki so lahko razporejena v nadredni in odvisni stavek ali pa skupaj na začetku odvisnika (gl. vprašanja in odgovore v razdeleku Večbesedni veznik). Vendar med obojimi obstaja razlika: medtem ko tovrstne zveze kot celota opravljajo vezniško vlogo na začetku odvisnika, prislova podobno in enako ter prislovni zaimek tako niso del vezniške zveze, temveč modificirajo celotni primerjalni odvisnik in jih na tem mestu lahko tudi izpustimo. Drugače rečeno: o primerjavi podajajo dodatno informacijo, s tem da jo opredeljujejo kot bolj ali manj trdno. Če jih izpustimo, nam vseeno ostane (gola) primerjava. Shematsko bi lahko to prikazali takole (zgled je iz korpusa Gigafida 2.0):

Nosimo moralno odgovornost, da pomagamo beguncem, kot smo jim skozi vso našo zgodovino.

PROTI

Nosimo moralno odgovornost, da pomagamo beguncem, tako/enako/podobno [kot smo jim skozi vso našo zgodovino].

Prislovne prvine lahko še dodatno širimo:

(prav, natanko, točno, nekako, približno ...) tako + kot
(popolnoma, povsem, skoraj, približno ...) enako + kot
(zelo, precej) podobno + kot

Po drugi strani pa lahko ti prislovi oz. zveze zaključujejo nadredni stavek, kar jih enači z zgoraj omenjenimi zaporedji, ki so lahko tudi vezniške zveze. V takem primeru je vsebinski poudarek na prislovni prvini, ki zaključuje glavni stavek in hkrati napoveduje primerjalni odvisnik:

Nosimo moralno odgovornost, da pomagamo beguncem tako/enako/podobno, kot smo jim skozi vso našo zgodovino.

Zdi se torej, da gre – vsaj z vidika stave vejice – za soroden pojav, ki bi ga bilo treba ustrezno opredeliti in predstaviti. Na terminološko neustreznost oziroma preveliko omejenost izraza »večbesedni veznik« je v zvezi s podobnimi primeri v prispevku v monografiji Pravopisna razpotja opozorila že Marta Kocjan Barle. Vsekakor bomo morali člani Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU ob prenovi pravopisnega poglavja o ločilih streti tudi ta oreh.

Tina Lengar Verovnik (november 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}