Slovenske ustreznice angleškemu »gap year« so ...

Moderator

Vprašanje:

Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).

Odgovor:

Slovensko ustreznico navedenim izrazom najdete že leta 2012 v Slovarju novejšega besedja na portalu Fran, in sicer kot sobotno leto:

SNB, 2012
sobótno léto -ega -a s (ọ̑, ẹ́) šol.
leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem: Moj prvi veliki načrt je, da bom skušal s pridom uresničiti sobotno leto, ki sem ga dobil po dvanajstih letih profesure na fakulteti

V drugi izdaji SSKJ (2014) je bila ista zveza vključena v slovar v t. i. terminološkem gnezdu s kvalifikatorjem šol. (= šolsko), kar pomeni, da se pojavlja predvsem v šolskem okolju:

SSKJ 2 (2014)
léto¹ -a s (ẹ́)
[...] šol. sobotno leto leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem

Izraz je ustaljen tudi v pravnih besedilih, ki opredeljujejo pravice visokošolskih učiteljev:

Zakon o visokem šolstvu – 64. člen
(sobotno leto)
(neuradno prečiščeno besedilo)
(1) Visokošolski učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev.

Pregled sodobnega gradiva kaže, da ob zvezi sobotno leto v slovenskih besedilih najdemo tudi izraza sabbatical ali karierni premor, najdemo pa ga tudi v drugih poklicih, npr.:

V Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-NPB9), člen 52, je zapisano, da se sobotno leto omogoči »delavcem, ki opravljajo najzahtevnejše umetniške oziroma strokovne naloge s področja dela javnega zavoda«.
V nekaterih redovih, npr. pri jezuitih, se za sobotno leto odločajo vsakih sedem do osem let. (Gl. Branko Cestnik: »Sobotno leto je pri redovnikih stalna praksa«).
V gospodarstvu je čedalje več podjetij, ki svojim zaposlenim omogočajo sobotno leto.

V slovenskem okolju torej izraz sobotno leto uporabljamo predvsem za zaposlene, medtem ko je angleški gap year v anglosaškem svetu uporabljen kot oznaka za leto med končano srednjo šolo in vpisom na kolidž/univerzo (vir: Cambridge Dictionary). Sicer angleško govoreči za zaposlene uporabljajo izraz sabbatical in ne gap year.
Za študentski gap year pri nas uporabljamo predvsem izraz prosto leto. Študenti ga izkoristijo med prvo in drugo stopnjo študija. Na nekaterih fakultetah se je za to uveljavil žargonski izraz dodatno leto. Na primer na Fakulteti za družbene vede se navezuje na status, ki ga študentke in študenti obdržijo ob koncu prve stopnje, ker jim zakon omogoča šestletni študij – torej bodisi vmesno dodatno leto po prvi stopnji ali pa t. i. absolventsko leto po opravljeni drugi stopnji študija. Za uveljavljanje pravice dodatnega leta veljajo posebni pogoji, ki se najverjetneje od fakultete do fakultete razlikujejo.

Helena Dobrovoljc, Alenka Jelovšek, Tina Lengar Verovnik (december 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}