×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Ločila pri zapisu uganke: »Šviga švaga čez dva praga«

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno pisanje skupaj ali narazen
    pravopispisanje skupaj ali narazenločilaprislov
    1 Objave 1 Posters 460 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?


      Odgovor:

      Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970, 2014) in slovar Slovenskega pravopisa 2001 stalno besedno zvezo šviga švaga opredeljujeta kot prislov, ki izraža način gibanja:

      SSKJ
      švíga švága prisl. (ȋ-á) izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak
      ● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen

      Prislov šviga švaga ni edini, ki nastopa v paru:

      • šviga švaga: Šviga švaga čez dva praga
      • križem kražem: Mama zajklja in oče zajec sta bila vse dolge dneve zdoma, ker sta križem kražem po poljih in zeljnikih iskala hrane.

      Med izrazoma ni vejice, ob čemer se sklicujemo tudi na pravopisno pravilo v SP 2001 (člen 323), ki določa, da med deli stalnih besednih zvez, kot so hočeš nočeš moraš, gor dol ali križem kražem, vejice ne pišemo.

      Omenimo še, da izrazi, kot so šviga švaga in križem kražem, kažejo tudi izrazito tendenco po sklapljanju – v Gigafidi je precej zapisov z vmesnim vezajem in še več zapisov skupaj. Nekateri izrazi so tudi kodificirani zapisani samo skupaj, čeprav jih v gradivu najdemo v obeh oblikah. Npr. v SSKJ2 najdemo cikcak, ki je lahko samostalnik ali prislov:

      cikcák1 -a m (ā)
      večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; [...]
      cikcák2 prisl. (ā)
      v večkrat ostro ukrivljeni, lomljeni črti: voziti po cesti cikcak; steza se vije cikcak

      Podobno se vedeta tudi že uslovarjena (SSKJ, SP 2001, SSKJ2) živžav in mišmaš (tudi priimek), ki sta danes pomensko razširjena oz. spremenjena.

      Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (december 2021)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si