Termin »tomografija« v SSKJ

Moderator

Vprašanje:

Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko
slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.

V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.

Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja
rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.

Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.

Odgovor:

Res je, razlaga v Slovenskem medicinskem slovarju je natančnejša in ustreznejša kot v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kar je seveda pričakovano glede na to, da gre v prvem primeru za terminološki slovar, drugi slovar pa je splošni razlagalni slovar, ki pomen besed razlaga glede na to, kako se uporabljajo v besedilih, namenjenih širšemu krogu naslovnikov. Seveda pa tudi od temeljnega splošnega razlagalnega slovarja načeloma pričakujemo, da so v njem izhodiščno terminološki izrazi razloženi strokovno korektno (čeprav morda manj podrobno kot v
terminoloških slovarjih), kar pomeni, da je treba razlog za neusklajenost obeh razlag iskati drugje.

Radi bi opozorili na dejstvo, da je bila redakcija besede tomografija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika narejena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zato njena razlaga odseva stopnjo strokovnega védenja tistega časa. Po pregledu gradivskih virov za slovar (t. i. Listkovna kartoteka SSKJ) smo ugotovili, da so bili na besedo tomografija sodelavci slovarja opozorjeni ob redakciji gesla stratigrafija, pri čemer je strokovnjak predlagal razlago 'rentgensko slikanje v plasteh', hkrati pa opozoril na sinonim tomografija.
Redaktorji so se o ustreznosti razlage in o tem, kateri sinonim je v stroki bolj uveljavljen, dodatno pogovorili s področnimi strokovnjaki za medicino, ki so sodelovali pri pripravi slovarja, pri čemer so ti za potrebe splošnega slovarja predlagali le vključitev besede tomografija.

Ob redakciji gesla tomografija so se redaktorji slovarja pri področnih strokovnjakih znova pozanimali o ustreznosti razlage, kot je navedena v slovarju, na dejstvo, da je razlaga ustrezna, torej da so se (takrat) pri tomografiji uporabljali zlasti rentgenski žarki, pa je kazalo tudi zbrano jezikovno gradivo (zlasti iz sedemdesetih in z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja).

Prva in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika sta zaključeni deli, ki smo ju digitalizirali in na portalu Fran objavili v izhodiščni obliki, zato ju ni mogoče spreminjati. Seveda pa bomo pri redakciji besede tomografija za najnovejši razlagalni slovar, ki ga na Franu najdete pod oznako eSSKJ, gotovo upoštevali spoznanja sodobne znanosti. Pri delu za slovar namreč sodelujemo s približno 100 uveljavljenimi strokovnjaki za najrazličnejša strokovna področja.

Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer (december 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}