Jezikoslovna terminologija: »živost« ali »živalskost«

[Moderator]

Vprašanje:

Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?

Odgovor:

Slovnične kategorije so jezikoslovni termini, zato so praviloma poimenovani in definirani s terminološkim dogovorom (tj. dogovorom strokovnjakov za določeno strokovno področje), ne pa glede na to, kako se beseda rabi v splošnem jeziku, kaj (izhodiščno) pomenijo njeni morfemi, ali se zdi poimenovanje logično in smiselno ipd. Terminologija in splošna leksika se namreč bistveno razlikujeta ravno v tem, kako nastajata.

Za lekseme splošnega jezika velja, da nastajajo in se ustaljujejo spontano, s konsenzom jezikovnih uporabnikov, kot se kaže in udejanja v splošni jezikovni rabi. Tisti splošni izrazi, ki se zdijo večini primerni in sprejemljivi, se v jeziku ohranjajo, manj sprejemljivi izrazi se postopoma opuščajo, ker se ne uporabljajo, nadomeščajo jih (lahko) drugi izrazi. Za termine, kot imenujemo poimenovanja za pojme pojmovnega sistema posamezne stroke, po drugi strani velja, da praviloma nastajajo bolj načrtno. Strokovnjaki za določeno strokovno področje se implicitno ali eksplicitno dogovorijo, da bodo za določen pojem (v našem primeru za kategorijo živosti), ki ima v pojmovnem sistemu terminov stroke natančno določeno mesto, definiran pa je tudi v razmerju do vseh drugih pojmov v stroki, uporabljali določeno poimenovanje. Seveda je za pojem pojmovnega sistema smiselno izbrati poimenovanje, ki izpostavlja bistvene značilnosti pojma in ki se zdi čim bolj logično. A ko se termin enkrat uveljavi in ustali, je bistvenega pomena, da poimenovanja brez potrebe ne spreminjamo, ustaljenost terminologije je namreč za uspešno sporazumevanje med strokovnjaki odločilnega pomena. Tudi če bi se, ko je termin za določen pojem v stroki že uveljavljen, domislili »bistveno bolj prikladnega« poimenovanja, kot se uporablja trenutno, bi bilo torej neproduktivno začeti uporabljati novo poimenovanje, saj bi s tem kršili načelo ustaljenosti, ki je eno najpomembnejših načel v terminologiji.

Slovnično kategorijo, ki opredeljuje, da imajo v slovenščini nekateri samostalniki moškega spola tako paradigmo, da je pri njih oblika za tožilnik ednine enaka obliki za rodilnik ednine, ne pa za imenovalnik ednine, torej imenujemo živost. Za tako poimenovanje so se že pred časom dogovorili strokovnjaki za jezikoslovje. Verjetno je na izbiro poimenovanja za pojem vplivalo dejstvo, da kategorijo živosti izkazujejo zlasti leksemi, ki poimenujejo živo pojavnost (samostalniki moškega spola, ki označujejo predvsem osebe in živali). Seveda pa to ni nujno. Kategorijo živosti v slovenščini izkazujejo tudi nekateri samostalniki moškega spola, ki poimenujejo neživo, npr. avtomobile, vina, bolezni (imeti raka, voziti forda ipd.), poznajo jo tudi nekateri samostalniki, ki poimenujejo glive (npr. jurček, goban). Ob tem ne smemo pozabiti, da so jezikoslovni termini v mednarodnem prostoru dogovorjeni izrazi, s katerimi opisujemo različne jezikovne sisteme, pomenske skupine samostalnikov, ki izkazujejo kategorijo živosti, pa so v drugih jezikih lahko nekoliko drugačne kot v slovenščini.

Nina Ledinek (december 2021)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}