Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«

Moderator

Vprašanje:

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Odgovor:

Ledinsko ime Za mošenico je izpričano na katastrskem zemljevidu reambuliranega katastra iz leta 1868, k. o. Zgornja Šiška. Zemljevid franciscejskega katastra istega območja iz leta 1826 tega imena še ne vsebuje. Ime gozda Za Mošeníco vsebuje tudi Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen (PRZZI – Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen v geslu most, mostiti, -moščen 2, gl. listek spodaj), ki so bila pretežno zbrana pred prvo svetovno vojno.

To ledinsko ime navaja tudi Bezlaj v Slovenskih vodnih imenih II (1961) v geslu Mošenik ʻlevi pritok Tržiške Bistrice pri Tržiču’, v katerem našteva številna druga slovenska in slovanska imena, ki so bila tvorjena iz samostalnika slovanskega izvora *mọ̑st < mostъ.

V slovenskem jezikovnem prostoru srečamo krajevno ime Moščeníca pri Bilčovsu na Koroškem (v Pleteršnikovi rokopisni zbirki je v geslu most, mostiti, -moščen 2. za območje Bilčovsa še navedeno vodno ime Moščenice) in dve krajevni imeni Mošenik. Tako Moščenica kot oba Mošenika sta prevzela svoje ime po potoku oz. vodi, ki teče skozi naselje: en Mošenik (v občini Moravče) leži ob vodi, ki se danes imenuje Mošeniščnica, drugi (v občini Zagorje ob Savi) leži v soteski reke Save ob izteku grape potoka Mošenik. Mošenik je tudi ime levega pritoka Tržiške Bistrice pri Tržiču in pa ponikalnice pri Moravi v o. Kočevje, kjer sta tudi vzpetini Mali in Veliki Mošenik.
Na Hrvaškem sta dva kraja z imenom Mošćenica in eden z imenom Mošćenice.
Na Poljskem je sedem krajev z imenom Moszczenica, na Češkem (Moravskem) je kraj z imenom, ki se v narečju glasi Moščenica.

Imeni Moščenica in Mošenik (v gorenjskem narečnem razvoju je soglasniški sklop šč prešel v š) sta nastali po posamostaljenju besedne zveze *Moščena voda oz. *Moščeni potok, pri čemer je pridevnik *moščen po izvoru deležnik od glagola mostíti (iz mọ̑st), ki v slovenščini pomeni ʻdelati most’, a tudi ʻutrjevati pot čez močvirna tla’.

V slovenščini občnega imena *moš(č)enica nimamo izpričanega, podobno tvorjen samostalnik pa je znan v srbohrvaščini, kjer moštanica pomeni ʻbrv’ (Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika v geslu most), enak samostalnik v množini moštěnice pa v češčini označuje po močvirju položeno protje, vejevje, ki omogoča prehod čezenj.

Ledinsko ime Za Mošenico je najverjetneje nastalo zaradi lege pri *M/mošenici (< *M/moščenici), prim. rabo predloga biti za Savo ʻbiti pri Savi’. Samostalnik je ali lastnoimensko poimenoval potok, nad katerim je bil postavljen most oziroma brv, ali pa je označeval s protjem/vejevjem ipd. utrjeno močvirnato območje.

Silvo Torkar, Metka Furlan (december 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}