Kratke glagolske oblike za 3. osebo množine
-
Vprašanje:Zanima me, kako se reče obliki glagola v 3. osebi, v kateri običajno končnico -ijo zamenja končnica -e ali -o. Npr. oni počno, si žele namesto oni počnejo, si želijo. Kdaj izberemo -e in kdaj -o?
Odgovor:Kratke oblike za tretjo osebo množine so v knjižnem jeziku manj pogoste in običajno tudi stilno zaznamovane, čeprav so pravzaprav izhodiščne, in sicer gre za denazalizacijo nosnega o˛ pri spregatvi, ki ima sicer sedanjiški tematski vokal -e- (npr. nes-e-, piš-e-) oz. nosnega ę pri sedanjiškem temastkem vokalu -i- (npr. vid-i-, govor-i-). Te »kratke« oblike so tudi vedno končniško naglašene, kar verjetno do določene mere prispeva k njihovi stilni zaznamovanosti v sodobnem jeziku. Oblike niso nepomembne, saj se prav iz njih tvori sedanji tvorni deležnik, npr. nes-o-č, piš-o-č; vid-e-č, govor-e-č.
Danes nevtralne »dolge« oblike so v izravnavi paradigme nastale po analogiji z drugimi oblikami (tako da je tematski vokal viden po celotni paradigmi: piš-e-jo, govor-i-jo), -jo pa se dodaja po zgledu sedanjiške paradigme s tematskim vokalom -a-: del-a-, del-a-jo ipd.
Pri katerih glagolih je mogoče opazovati obe obliki?
(1) Končaj -o se pojavlja zlasti pri nekaterih glagolih prve glagolske vrste (nedoločniška pripona -ø-, sedanjiški priponi -e-, -je-; npr. nesti: nesejo/neso, plesti: pletejo/pleto, peči: pečejo/peko, žgati: žgejo/žgo) in pri nekaterih glagolih pete glagolske vrste (nedoločniški priponi -a-, -ja-, sedanjiške pripone -a-, -je- oz. -e-; tkati: tkejo/tko, brati: berejo/bero).
(2) Končaj -e pa se pojavlja zlasti pri nekaterih glagolih tretje glagolske vrste (nedoločniški priponi -e-, -a- sedanjiški priponi -e-, -i-; npr. sedeti: sedijo/sede, želeti: želijo/žele). Lahko se pojavi tudi pri glagolih četrte glagolske vrste (nedoločniška pripona -i-, sedanjiška pripona -i-; npr. moriti: morijo/more).
Če zelo poenostavimo, bi lahko dejali, da imajo končaj -e glagoli, ki se v tretji osebi množine končujejo na -ijo, končaj -o pa glagoli, ki se v tretji osebi množine končujejo na -ejo. Obstajajo seveda tudi izjeme (hoteti: hočejo/hote).
Tanja Mirtič, Domen Krvina (december 2021)
Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.