Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Moderator

Vprašanje:

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski?
Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Odgovor:

Glagola dati : dajati imata kot del majhne skupine t. i. glagolskih primitivov z zelo širokim pomenskim obsegom (dati : dajati 'narediti : delati, da kdo/kaj pride drugam, k drugemu') veliko pomenov, in večina je polnopomenskih. To pomeni, da glagol okvirno ohranja svoj izhodiščni pomen, ki ga konkretna skupina samostalnikov, s katerim se v določenem pomenu povezuje, bolj ali manj modificira. Tako npr. pri dati [knjigo, denar] modifikacije praktično ni (zato je to prvi pomen); to isto 'kot darilo/zastonj' modifikacijo poveča. Brez prejemnika [komu] in s ciljem [kam] dobimo še bolj modificiran pomen v smeri 'položiti' ipd.
Glagol v teh primerih ob sebi predvideva udeležence, pri čemer je desni [tu vršilec] prisoten nujno, ostali pa glede na tip glagola različno. V obravnavanem primeru obvezne udeležence predstavljata predmet [kaj] in prejemnik [komu]; v bolj modificiranih pomenih lahko tudi okoliščine dejanja [kam]. Ti udeleženci predstavljajo del obvezne vezljivosti, pri čemer pri ubeseditvi zaradi elipse vsi elementi niso nujno ubesedeni. Elipsa je možna zlasti z nedovršnikom dajati, navadno v pomenu ponavljalnosti, splošne veljavnosti (neaktualnosti) dejanja, npr. Dajal je. Ob elipsi si najlažje predstavljamo izhodiščni, prvi pomen. Za modificirane pomene, npr. 'položiti' mora biti ob glagolsko izraženem (kot logični osebek) vršilcu nujno prisoten vsaj eden od udeležencev, npr. Dajal (dal) [elipsa: kaj] je na mizo [izraženo: okoliščine dejanja].

Nepolnopomenska sta glagola dati : dajati pri opisu v SSKJ2 v 7. pomenu, ki je označen s pojasnilom z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom. Tu je izhodiščni pomen prisoten le še v sledeh (okvirno v smislu 'od koga drugemu/ven drugam'): dati garancijo, dati izjavo, dati pobudo, dati odgovor ipd. Pomenski poudarek se praktično v celoti premakne na predmet, ki predstavlja ne samo z vidika vezljivosti obvezno, ampak za izrazitev pomena nujno izraženo dopolnilo. Pogosto lahko tako zvezo izrazimo z drugim glagolom, npr. dati izjavo -> izjaviti, dati slovo -> posloviti se, dati zagotovilo -> zagotoviti.

Nepolnopomenskost tega tipa, ko glagol v povedi predstavlja bolj ali manj le še neke vrste glagolsko vez, je posebej značilna za zgoraj omenjene glagolske primitive (biti, postati : postajati, dati : dajati), ki jim zelo širok pomenski obseg nastopanje v tej vlogi omogoča.

Domen Krvina (december 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}