Prehodnost glagolov »zmagati« in »misliti«

Moderator

Vprašanje:

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagali nasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobili tekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.

Odgovor:

Pri glagolih tipa misliti in zmagati je posebnost ta, da lahko pomensko vežejo vsebino, in ne neposrednega konkretnega predmeta, npr. Misli neumnosti, Zmagal je zadnjo etapo. In ta neposredna vsebina se sicer, še zlasti v govoru, navadno razvezuje v odvisni stavek, npr. Misli (to), kakšne neumnosti bi lahko počel, Zmagal je v zadnji etapni vožnji oz. Zmagal je, ko je vozil zadnjo etapo na tekmi ipd.

misliti

Pri misliti gre za glagol, ki opisuje ali stanje:

mislim, da se tako ne dela;
mislil je, da pozna sovražnika [prepričanje/mnenje]

ali dejanje, ki poteka nekako v manjših presledkih:

mislil/pomislil je na mamo – glagolu sledi ali predmetni odvisnik ali predložni predmet.

Nekoliko bolj obroben je (v SSKJ 6.) pomen, ki tudi opisuje stanje imeti v mislih Y (ne Z), kjer glagolu res neposredno sledi predmet (misli tebe, ne mene), torej površinsko gre za prehodnost (čeprav po značilnostih drugačno kot npr. pri pisati pismo, saj se lastnosti predmeta ne spreminjajo), kar dokazuje tudi možnost tvorbe trpnega deležnika (mišljen si ti, ne jaz).

Če povzamemo: misliti je v dveh (bolj obrobnih) pomenih lahko prehodni glagol, vsekakor pa to ni njegova splošna lastnost.

zmagati

Kakršne koli prehodne rabe so navadno pri tem tipu precej obrobne in so v slovarju posebej označene s kvalifikatorjem »preh.«. V SSKJ so pri glagolu zmagati vsi tovrstni pomeni uvrščeni povsem na konec. Vzorec, o katerem sprašujete (8. pomen: KDO zmaga KOGA), pa je še dodatno označen s »star.«, torej zveni starinsko.

Če povzamemo: tudi zmagovati/zmagati je lahko prehodni glagol le obrobno, takšni stavčni vzorci pa so bodisi stilno zaznamovani bodisi precej redkejši od neprehodnih. Pri vzorcu KDO dejanje KOGA se zato priporoča premagovati/premagati, vzorec KDO zmaga/zmaguje KAJ pa je z vzorcem KDO zmaga/zmaguje KJE uravnotežen le v nedovršniku, medtem ko v dovršniku še izrazito prevladuje drugi (KJE) – zato velja počakati na nadaljnji razvoj tega razmerja (tudi v okviru zvrstnosti), zaenkrat pa je vsaj pri dovršniku (zmagati) stilno nezaznamovano priporočamo neprehodni vzorec.

Domen Krvina, Andreja Žele (junij 2014)