Raba velike in male začetnice: »Zemlja« ali »zemlja«?

Moderator

Vprašanje:

Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.

Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.

Naj navedem nekaj primerov:

Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.

Odgovor:

Z uporabo velike začetnice, ko je v besedilu izrecno mišljen planet Zemlja, se, kot ugotavljate, pogosto lahko izognemo dvoumnosti povedi. Posebej nazoren je v tem smislu zgled z onesnaževanjem Zemlje, ki ga navajate, saj je tudi onesnaževanje zemlje v pomenu prsti pogost pojav. Tudi zgleda o uničevanju Zemlje in primerjavi količine zvezd s količino mravelj spadata med take situacije. Kvalifikator zvezdosl. in oznaka v astronomiji uporabnik lahko razume kot pretirano omejitev rabe, saj je veliko začetnico, kot je razvidno iz zgledov, ki jih navajate, marsikdaj koristno ali celo neizbežno uporabiti tudi v čisto vsakdanjem, nestrokovnem besedilu, če imamo v mislih naš svet kot (a) planet in ne zgolj kot (b) človekov življenjski prostor. Ker je tako pomensko razlikovanje lahko težavno, je težko potegniti ostro ločnico. Pragmatično gledano je v položajih, ko ni jasno, ali imamo v mislih (a) ali (b), najpogosteje pravilno oboje – zapis z malo ali z veliko začetnico.

Sodobno gradivo v jezikovnih korpusih kaže ohranjanje in prepričljivo pogostnost rabe leksema zemlja tudi z malo začetnico, ko gre za del vsakdana oz. obdajajoče nas predmetnosti. Mala začetnica močno prevladuje tudi v nekaterih frazemih, kakršen je raj na zemlji/Zemlji, ki se pojavlja tudi z veliko začetnico, tako da sta obe varianti ustrezni. Taka raba ima tudi vzporednice v parih leksemov Sonce in sonce, Luna in luna, Mesec in mesec, Severnica in severnica ter Večernica in večernica (ne pa tudi Venera in venera), pri katerih bi bilo vztrajanje pri vsakokratnem zapisu z veliko začetnico v izrazitem nasprotju z ustaljeno rabo. Dodajmo, da ima tudi leksem mesec v pomenu Lune enakopisnico s pomenom časovnega obdobja, pri čemer pa je dvoumnosti veliko manj kot pri zemlji oziroma je taka situacija zgolj hipotetična, ker zgleda zanjo ni lahko zaslediti.

Leksemi sonce, luna in mesec so lahko poleg označevanja našega Sonca in Lune oziroma Meseca z uporabo male začetnice koristni tudi za poimenovanje drugačne realne ali hipotetične situacije v vesolju. Mars ima dve luni, nima pa Lune. Planet izven Osončja ima lahko svojo luno (v pomenu satelita) ali več lun ter tudi svoje sonce ali več sonc, če situacijo na planetu primerjamo s situacijo na Zemlji, s čimer je izražena vrsta nebesnega telesa. Podobno bi lahko nekoč uporabili leksem zemlja z malo začetnico, če bi šlo za planet, ki bi po določeni lastnosti (zlasti po pogojih za življenje) spominjal na Zemljo.

Matej Meterc (januar 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}