Neenotno podomačevanje rastlin: »žižula« in »fedžoja«

Moderator

Vprašanje:

Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?

Odgovor:

Beseda žižula ali žižola (Ziziphus jujuba, starejši varianti tudi žižulek in žižulja, Pleteršnik; prim. še geslo žížula v Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika) se pri nas pojavlja v narečjih primorske narečne skupine (npr. ’žižola v Sv. Antonu), prav tako pa tudi v hrvaških čakavskih narečjih (npr. žȉžula na Cresu); v obeh primerih je verjetno izposojena iz stičnih italijanskih in furlanskih narečij (prim. ṣìṣole v Izoli, furlansko ’sìsule, ’zìzule). Romanska beseda izvira iz latinskega zizyphum v enakem pomenu, preoblikovanega z manjšalno pripono -ola (tako Skok pod čìčimak). Pri besedi žižula torej ne gre za podomačeno kulturno izposojenko, temveč za poknjiženo ljudsko besedo. Nekateri jo prevajajo kot kitajski datelj.

Na drugi strani ima fitonim feijoa status kulturne izposojenke in se v tem zapisu pojavlja tudi v drugih sodobnih evropskih jezikih. V slovenščino je morala prodreti enkrat po letu 1898, kot je mogoče sklepati iz naslednje novice (Kmetovalec XV/17, str. 134):

Nova sadna rastlina. Francoski rastlinoslovec Andrée je na svojem potovanju v znanstvene namene v Laplati v južni Ameriki našel nov sadni grm, ki se latinski imenuje Feijoa Selloviana. Ta grm zraste do 3½ m visok ter rodi podolgaste, jajčaste jagode, 4 do 5 cm dolge ter 3 do 5 cm široke, ki ostanejo zelene tudi tedaj, ko so zrele. Jagodovo meso je trdo, belo, zelo sočno, sladko, ananasovega okusa in prav prijetno diši. Andrée je to rastlino vsadil v južni Franciji. Sedaj je rastlina vsa v cvetu. Ako bo ta rastlina uspevala tudi po drugih krajih v Evropi, pridobimo z njo dragocen južni sad.

Besedo feijoa bi uvrstili med pisno nepodomačena občna poimenovanja po klasifikaciji predloga novega pravopisa, v katerem o razlogih za odsotnost pisne podomačitve piše naslednje:

Razlogi za ohranjanje izvirnega zapisa so različni. Najpogosteje ohranjajo zapis tiste besede in besedne zveze, ki jih zaradi naglasnih, glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težje pisno podomačujemo (au pair, jet set, mainstream, nouveau riche, underground), ali tiste, pri katerih so družbene okoliščine rabe teh enot bolj naklonjene nepodomačenemu zapisu, npr. v nekaterih strokah (bitcoin, equity), športnih disciplinah (birdie, futsal, paintball, skijöring), pri poimenovanjih nekaterih vrst rastlin oziroma vinskih sort, pasem (beaujolais, chardonnay, mutsu, sauvignon; airedalle terrier, beagle, ragdoll) in pri nekaterih uveljavljenih strokovnih izrazih (commedia dell’arte, curriculum vitae, de facto, fin de siècle, modus operandi, vox populi). (Pravopis 8.0, člen 12/IV)

Podomačen zapis fedžoja, ki se v redkih primerih tudi že pojavlja, bi lahko v prihodnosti izpodrinil nepodomačen zapis feijoa, možno pa je tudi, da se ohrani status quo.

Urška Vranjek Ošlak, Miha Sušnik, Metka Furlan (februar 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}