×

Na Blejski otok s »pletno« ali »pletnjo«?




  • Vprašanje:

    Zanima nas, katero obliko bi priporočili: pletna ali pletnja.

    Vemo, da je normirana pletnja, vendar na Bledu dosledno uporabljajo pletno.


    Odgovor:

    Za odločitev o tem, ali je pravilneje pletnja ali pletna, blejski govor gorenjskega narečja ni nujno merodajen, saj je tam mehki nj sovpadel z zobnikom n, zato v tem govoru rečejo vožna s pletno, čebelnak ipd. Iz govora, iz katerega je poimenovanje za to plovilo prišlo v knjižni jezik, torej ne moremo razbrati, kateri od obeh možnih zapisov bi bil bolj skladen z načeli normiranja slovenskih besed. Sodeč po etimološki razlagi – beseda je namreč izposojenka iz bavarsko nemške Plätten –, bi v slovenščini pričakovali izvorni zobni n, torej pletna (kot ga imamo tudi v nemških izposojenkah polkno in neknjižni ketna). Tak zapis potrjujeta tudi nekdanja in današnja večinska raba (besedilni korpus Gigafida navaja besedo z zapisom pletna 506-krat, z zapisom pletnja pa 181-krat, v besedilnem korpusu Nova beseda pa je razmerje med zapisoma pletnja in pletna še bolj v prid slednjemu).

    Ob upoštevanju metode, po kateri se normativni zapis postavlja s tehtanjem izročila, rabe, sistema in gospodarnosti, ugotovimo, da prvo in drugo merilo le v manjši meri govorita za zdajšnji normirani zapis pletnja s hiperkorektnim nj, v večji pa narekujeta zapis pletna. Tretje in četrto merilo pri obravnavi tega primera ne prideta v poštev.

    Iz zapisanega sklenemo, da bi kazalo normirati predvsem zapise pletna, pletnar, pletnarski in pletnarstvo. Zagovorniki mehkega prehoda med aktualnimi slovarskimi določili (pletnja) in novim standardom, ki se ozira na rabo in etimologijo, tj. pletna, bi v obdobju med enim in drugim pravopisom pustili živeti obe različici.

    Foto: H. Dobrovoljc

    Marko Snoj (junij 2014)