×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    »Alah« ali »Allah«?

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno prevzemanje
    verska besedilapodomačevanjeprevzemanjeimena bogov in božanstevalahpravopis
    1 Objave 1 Posters 886 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje: Moderator


      Vprašanje:

      Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.

      Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«?
      Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.

      Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?


      Odgovor:

      V slovenskem pravopisu je ime Alah podomačeno v skladu z izgovorom imena, ki je zapisan v latiničnem črkopisu: ker ime Allāh izgovarjamo [álah], ga tako tudi zapišemo. Čeprav pri nekaterih jezikih v prepisih iz nelatiničnih pisav ohranjamo podvojene črke (npr. v ruščini tradicionalno pri priimkih, ne pa npr. pri krstnih in zemljepisnih imenih), za arabščino upoštevamo pravilo Slovenskega pravopisa 2001, da »namesto dvojnih soglasnikov jemljemo enojne: Mahalla – Mahála«. Podobno tudi Mohamed.
      Drugo načelo, ki nas vodi pri imenu Alah, je povezano z religijskimi imeni nasploh: te pisno podomačujemo, npr. Freja, Zevs, Junona, Višnu.

      Ime Alah je v slovenščini v tej obliki ustaljeno že vsaj od leta 1848 naprej in slovensko govoreči se v splošnem jeziku večinoma ne zavedajo njene dvodelnosti. Če je taka praksa zaželena v verskih besedilih, na splošni jezik ne vpliva. Podobne primere poznamo tudi v drugih okoljih, npr. Slovenski pravopis 2001 prinaša pojasnilo glede posebnosti rabe v teoloških in bogoslužnih besedilih, npr. v geslu Sveti duh glede variantnega zapisa Sveti Duh, torej z veliko začetnico v drugem delu imena.

      Omenimo še, da ime Alah v slovenščini ne nastopa le samostojno, temveč tudi v frazah ipd, povsod pa je uveljavljeno enočrkje. Npr. Religijski leksikon založbe Modrijan prinaša gesla kot Alahamánat (arab. Allāh-amānat 'Bogu te priporočam'), Álah rahmétile (arab. rāḥma 'milost' + tur. eylemek 'narediti'), Aláhu ákbar (arab. Allāh-u-akbar 'Bog je največji').

      Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (februar 2022)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si