Vključitev besede v slovar: »narativ«

Moderator

Vprašanje:

V javnosti sem že večkrat zasledil besedo narativ, vendar pa ne vem, kaj besede pomeni, saj pomena besede ne najdem niti na Franu.

Zato bi vas prosil, če mi lahko pojasnite, kaj beseda pomeni.

Odgovor:

Beseda narativ spada v isto besedno družino kot pridevnik narativen in samostalnik narativnost, ki imata slovenski ustreznici pripoveden in pripovednost, enako kot tudi naracija s pomenom 'pripovedovanje, pripoved'.
Najdemo jo v Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, kjer je še informacija, da je izgovor z naglasom na prvem a, torej nárativ (v aktualni rabi predvidevamo, da gre za naglasnomestno dvojnico, kot npr. apelativ, demonstrativ), vendar ob pripravi prve izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika očitno beseda v rabi ni bila dovolj pogosta, da bi se uvrstila v slovar.

Tudi novejši gradivski viri nakazujejo, da se je v splošnih besedilih raba besede narativ povečala v zadnjih letih. Gigafida ima zgolj 18 pojavitev, v novejši Gigafidi 2.0 pa besedo najdemo kar 128-krat. Če si najprej ogledamo vrsto besedil, v katerih so ti primeri uporabljeni, vidimo, da gre v več kot 90 % za besedila z interneta, vendar natančnejši pregled pokaže, da so to večinoma besedila z novičarskih portalov in da gre torej za medijska besedila, kjer se je beseda najbolj uveljavila.

Seveda pa je beseda narativ v splošni jezik prišla iz terminologije. Pogosto se uporablja v različnih družboslovnih in humanističnih vedah, vendar pa se zdi, da v strokah ni pravega konsenza v zvezi z rabo termina, kot lahko razberemo npr. iz pisanja sociologa dr. Jožeta Vogrinca v knjigi Pojmovne prikazni: Rešeto humanistike (str. 91), ko piše o pojmu naracija:

»Drugi so napredovali in so vpeljali v slovenščino še narativ. To pa je tudi konec napredka. Narativ jim ne pomeni česa drugega kot naracija. Tudi narativ je zelo plastičen in elastičen označevalec, saj se lahko nanaša na kakršen koli tekst, najrajši na kaj kulturološkega, lahko pa se tudi nejasno nanaša na neopredeljeno lastnost besedila, morda na kaj v vsebini pisanja. Edini zanesljivi vtis, ki ga pusti uporaba označevalca narativ, je, da uporabnik besedo pozna in da meni, da bo vzbudila vtis, da kaj pomeni. Predlagam torej, da se nekoliko zadržimo in da ne poskušamo iz vsega narediti zgodbe. Kaj šele narativ.«

Več o izvoru in pomenu besede narativ, kot tudi o podobnih izrazih si lahko preberete še na Wikipediji, kjer ugotavljajo, da se je beseda narativ »/p/o 2010 /…/ razširila v publicistiki in dobila status modnega izraza brez jasne definicije«. V zvezi z definicijo besede pa Petra Godeša v svojem magistrskem delu ugotavlja:

»Kot je pokazal pregled definicij, je narativ eno izmed ključnih orodij, ki ne osmišljajo le posameznikovega sveta, temveč tudi pomagajo pri konstruiranju socialne skupine in skupne družbene realnosti.«

Po pregledu rabe besede narativ (redkeje, pa vendar se v enakem pomenu pojavlja tudi narativa v ženskem spolu) v korpusnih virih, kjer se kot tipične kažejo kolokacije zgodovinski narativ, osebni narativ, pa tudi politični narativ in tradicionalni narativ, pa bi z vidika splošnega razlagalnega slovarja osnovali razlago 'pripoved, zgodba, interpretacija zgodovinskega dogajanja, zlasti kot nasprotje idejam, ki so v družbi splošno sprejete, stereotipne'. Glede na precejšen porast rabe besede narativ v splošnem jeziku je zelo mogoče, da se bo beseda narativ uvrstila v enega od prihodnjih prirastkov katerega od splošnih razlagalnih slovarjev na portalu Fran.

Mija Michelizza (februar 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}