Stopnja prevzetosti besed »virtualno«, »revolucija«, »socialen« ...

Moderator

Vprašanje:

Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?

Odgovor:

V slovenskem jezikoslovju obstaja več načinov kategoriziranja prevzetih besed.

(1) Po starejši delitvi Antona Breznika, ki so jo prevzeli tudi nekateri sodobni jezikoslovci, se prevzete besede delijo na izposojenke in tujke. Izposojenke so besede, ki so bile v »ljudskem govoru« (tj. narečjih) prevzete iz sosednjih jezikov oz. njihovih narečij (npr. oliva, puf, bakla). Tujke pa so besede, ki so jih izobraženci vpeljali v slovenski knjižni jezik iz drugih knjižnih jezikov. Med tujke bi po tej delitvi uvrščali vse v vprašanju naštete besede.

(2) Po Toporišičevi Slovenski slovnici (2004, str. 131), ki se navadno upošteva tudi pri pouku slovenščine, se delijo na izposojenke (prevzete besede, ki so se docela prilagodile slovenskemu jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besed ipd.; Toporišič navaja, da je takih ogromna večina), tujke (tiste prevzete besede, ki so slovenščini prilagojene le v večji ali manjši meri; večinoma so izgovorno podomačene, a nepopolno prilagojene zlasti v pisavi) in citatne besede, ki se ne prilagajajo slovenskemu jezikovnemu sistemu (izgovarjajo in zapisujejo se kot v izvirnem jeziku, se ne pregibajo, ne tvorijo novih besed itd.; npr. first lady).

Podrobnejša merila za razlikovanje med tujkami in izposojenkami sicer v slovnici niso izrecno navedena, a ker Toporišič kot primer za tujko navaja tudi besedo sociologija, ki je skoraj popolnoma prilagojena slovenščini, ima slovensko obrazilo -ija namesto izvirnega -ia, a ohranja nezapolnjeni zev io v korenu besede, bi lahko torej kot tujke označili vse besede s seznama z nezapolnjenim zevom: socialen, ambicioznost, biologija, radio, material (popolna prilagoditev besede bi bil zapis z j, ki ga izgovarjamo v črkovnem sklopu io: *socijalen, *ambicijoznost, *bijologija; takšen zapis se je v slovenščini uveljavil samo izjemoma, npr. v besedah olimpijada, amonijak).
Po podobnem načelu bi kot tujko lahko opredelili tudi besedo virtualno zaradi samoglasniškega sklopa ua, ki pa se v slovenščini pojavlja večinoma le v prevzetih besedah in se ne zapolnjuje. Izjemoma se lahko v posameznih besedah (zlasti prevzetih iz španščine) u pred a izgovarja kot dvoustnični [u̯] in se v nekaterih besedah tudi zapisuje z v (npr. Nicaragua > Nikaragva; guano > gvano).
Nasprotno je beseda revolucija po tej kategorizaciji izposojenka, ker je slovenščini prilagojena na vseh ravninah.

Vendar je takšna delitev lahko problematična, saj slovenistično jezikoslovje že od Pleteršnika dalje glede pisnega zapiranja zeva ni enotno. Pravila so se vztrajno menjavala: zapiranje zeva je bilo prepuščeno »občutenju« besede kot domače, npr.

SP 1950:
»Samoglasniške skupine -ia- -io- -ie- -ii- -ea- ipd. pišemo brez vmesnega j, če besedo čutimo kot tujko, z vmesnim -j- pa, če jo čutimo kot domačo; zato pišemo: dialéktični […] toda milijón, milijárda, milijonár, špijón, orhidêja, vedno pa z -ija kemija« (SP 1950: § 43).

V polemiki ob izidu prvega zvezka SSKJ je bilo predstavljeno načelo o nezapisovanju protizevnega j znotraj prevzetih besed ne glede na to, kako dobro so v jeziku uveljavljene. Izjema so tiste, kjer se je že predhodno uveljavil zapis z j (npr. milijon, milijarda), in besede, ki se končajo na -ija. Zato zapiranje zeva ne more biti objektivno merilo za pisno podomačenost besede in za razlikovanje med tujkami in izposojenkami.

Če ga izvzamemo kot merilo za podomačenost besede, lahko tudi izraze virtualno, revolucija, socialen, ambicioznost in biologija uvrstimo med izposojenke, saj so slovenščini morfemsko prilagojeni.

(3) Zaradi splošne slabe uzaveščenosti terminov izposojenka in tujka, predvsem pa zato, ker ni »utemeljeno, da imamo isto besedo za izposojenko (džéz) in za tujko (jazz) samo zaradi različnega zapisa« (M. Snoj 2015), je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU predlagala novo delitev prevzetih besed na pisno podomačene in pisno nepodomačene. Prevzemanje je namreč proces, v katerega vstopi beseda pogosto zapisana po tuje, nato pa se s pogosto rabo prilagaja. Še vedno pa gre za eno besedo, njeno uvrščanje enkrat med tujke in drugič med izposojenke je zato protislovno, saj gre za isto besedo, le izrazna podoba – zapis – je drugačna, npr. amoniak in amonijak.

V predlogu novih pravopisnih pravil (Pravopis 8.0 – Prevzete besede in besedne zveze) se med nepodomačene besede uvrščajo tiste, katerih zapis ni v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Tako so pisno nepodomačene besede npr. adagio [adadžo], brexit [breksit], new age [nju ejdž]; pisno podomačene pa pica, pirsing, suši, kamion, sendvič.
V skladu s tem načelom vse besede v vprašanju spadajo med pisno podomačene.

Alenka Jelovšek, Helena Dobrovoljc (marec 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}