×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Izvor besede »gugati«

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno izvor glagola
    etimologijaizvor besedeizvor glagola
    1 Objave 1 Posters 431 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      V etimološkem slovarju na fran.si sem opazil, da izvor besede gugati etimološko ni pojasnjen, poleg tega pa (pod geslom guncati), da se v nekaterih narečjih menda pojavlja kot gungati. Slučajno sem opazil, da obstajajo zelo podobni glagoli tudi v germanskih jezikih, pa me zanima, če se vam zdi mogoče, da je med našo in njihovo besedo kakšna povezava, ali gre le za naključje:

      gunga = gugati v švedščini in danščini
      https://www.saob.se/artikel/?unik=G_1351-0038.i3d1&pz=5

      gügeln in gugen = gugati v nekaterih narečjih nemščine
      https://www.woerterbuchnetz.de/DWB/gugeln


      Odgovor:

      Zahvaljujem se Vam za opozorilo na švedski glagol gunga in na švicarsko nemškega gugen s pomenom ‘zibati, gugati’, ki po glasovni sestavi spominjata na naša gugati in gungati. Tema je treba dodati še zastareli švedski intenziv gundsa, ki se izgovarja tako kot naš gunca-ti.
      Navedene germanske in slovanske besede so domnevno imitativnega izvora. Narejene so torej tako, da z glasovi slikajo glagolsko dejanje (take imitativne besede so še npr. bingljati, cincati, pupati, papati). Med njimi ni mogoče domnevati sorodstvenega razmerja, saj bi v tem primeru, odvisno od izhodišča, pričakovali drugačne glasove v slovanščini oziroma švedščini in nemščini, prav tako ne bi bilo utemeljeno domnevati prevzema. Slovenci smo namreč vse starejše germanske izposojenke prevzeli iz sosednje bavarščine, kjer glagola gugen ni zaslediti. Iz severnogermanskih jezikov pa prevzem zaradi še večje prostorske oddaljenosti sploh ni bil mogoč. Mutatis mutandis velja tudi za prevzem v drugo smer. Poleg tega imajo navedeni slovenski glagoli sorodnike v drugih slovanskih jezikih. Iz tega sklepamo, da je izhodiščni gugati že praslovanske starosti in da je že takrat pomenil (približno) isto, kot nam pomeni danes.

      Marko Snoj (marec 2022)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si