O pojmih jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje?
Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Odgovor:

Žal jezikoslovnega terminološkega slovarja (še) nimamo, zato je odgovor pripravljen na podlagi splošnega razlagalnega slovarja in poznavanja rabe terminov.
Jezikoslovne termine, ki jih navajate, razlagamo takole:

(1) Jezikovni priročnik
SSKJ2 o pomenu besede priročnik pravi takole:

priróčnik in prirôčnik -a m (ọ̑; ȏ)
knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem: izdati, napisati priročnik / jezikovni, kuharski priročnik; priročnik o gobah / priročnik za učitelje / ta knjiga bo koristen priročnik

Jezikovni priročnik je torej publikacija, ki vsebuje podatke o jeziku – nekakšna »navodila« za njegovo uporabo. Med jezikovne priročnike spadajo v glavnem pravopisi, slovnice in slovarji vseh vrst, pa tudi nekatere nekoliko bolj praktično orientirane monografije, npr. Kje pa vas jezik žuli?, Jezikovne trajnice itd.

Jezikovni priročnik je lahko dostopen v tiskani obliki ali na spletu (na organiziranem jezikovnem portalu ali drugje). Jezikovni priročniki za slovenščino so npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika (splošni enojezični slovar), Slovenski pravopis 2001 (pravopisna pravila in pravopisni slovar), Slovenska slovnica (temeljna znanstvena slovnica), Kratkoslovnica (slovnica za osnovnošolske otroke), Slovar tujk, Slovar slovenskih frazemov itd. Med jezikovne priročnike štejemo tudi tiste, ki vsebujejo informacije o rabi tujih jezikov, npr. dvojezične slovarje, slovnice tujih jezikov.

(2) Jezikovni portal
Po SSKJ2 je portal »spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev«. Jezikovni portal je torej spletna stran, ki omogoča dostopanje do različnih informacij o jeziku. Največji jezikovni portal za slovenščino je portal Fran, kjer je mogoče dostopati do jezikovnih priročnikov in storitev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Drugi z jezikom povezani portali so še npr. Franček (jezikovni portal za otroke), Jezikovna Slovenija (portal s podatki o jezikovni politiki naše države), Portal jezikovnih virov, Termania (terminološki portal) itd.

(3) (Jezikovni) korpus
Korpus je po SSKJ2 »zbirka«, v jezikoslovni terminologiji pa »zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki«. Korpusi slovenskega jezika so različnih vrst, med drugim:

referenčni – predstavljajo vzorec sodobnega splošnega jezika v vsakdanji rabi, npr. najnovejša Gigafida 2.0, Gos (korpus govorjene slovenščine), starejša Nova beseda itd.;
specializirani – besedila iz določenih segmentov jezika, npr. Šolar (korpus pisnih izdelkov, ki so jih učenci slovenskih OŠ in SŠ napisali pri pouku), Janes (korpus računalniško posredovane komunikacije), siParl 2.0 (korpus parlamentarnih razprav Državnega zbora Republike Slovenije) (vsi trije dostopni tukaj), iskalnik in zbirka vzporednih prevodov dvojezičnih spletnih strani, organizacij ter univerz (korpus prevodov) itd.;
učni – za razvijanje programov za strojno obdelavo naravnih jezikov in jezikovne tehnologije, npr. korpus ssj500k.

(4) Jezikovna baza/zbirka
SSKJ2 pravi, da je baza »zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih«. Jezikovna baza je torej kakršnakoli digitalna zbirka podatkov o jeziku. Jezikovna baza ima lahko različne oblike: na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša se npr. izdeluje lematsko bazo (nabor besed s pripisanimi sklonskimi oblikami). Tudi portal Fran je v osnovi baza po tematiki in publikaciji urejenih jezikovnih podatkov, prav tako so baze podatkov jezikovni korpusi.

(5) Jezikovni viri
Po SSKJ2 je vir široko definiran kot »stvar, besedilo, oseba, ki daje obvestilo, podatek o čem«. Jezikovni viri tako poleg že omenjenih jezikovnih priročnikov, portalov, korpusov in baz vključujejo še druge vrste jezikovnih informacij, npr. jezikovne svetovalnice, monografije, zbornike itd. Termin je pogosto uporabljen v množini, npr.:

Veliko informacij o tem, kakšni jezikovni viri obstajajo za različne jezike, lahko dobimo tudi pri ameriški organizaciji LDC.

(6) Jezikovne tehnologije
Jezikovne tehnologije so po SSKJ2 »računalniška orodja za samodejno obdelovanje jezikovnih podatkov« in »veda o tem«. Med jezikovne tehnologije tako spadajo korpusi in z njimi povezane tehnologije (npr. oblikoslovni in skladenjski označevalniki), računalniški programi za strojno obdelavo jezika, prevajalniki, črkovalniki, pregibniki, samodejni bralniki besedil oz. sintetizatorji govora, orodja za prepoznavanje govora itd. Termin je pogosto uporabljen v množini, npr.:

Danes sem zaposlen v manjšem podjetju, kjer se večinoma ukvarjajo z jezikovnimi tehnologijami in umetno inteligenco.

Če povzamem z opisom SSKJ-ja:
SSKJ je slovar, torej spada med jezikovne priročnike, je eden od pomembnejših jezikovnih virov za slovenščino in je prosto dostopen na jezikovnem portalu Fran.

Urška Vranjek Ošlak (marec 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}