V Sloveniji ima oblast ljudstvo?

Moderator

Vprašanje:

V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo.
Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga?
Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?

Odgovor:

Pri vašem vprašanju ne gre za »slovnično pravilnost« v strogem pomenu besede, pač pa za vprašanje (in z njim povezano interpretacijo), kaj v obravnavani povedi je osebek, ki ga tipično izraža imenovalnik, in kaj predmet, ki ga pogosto izraža tožilnik.
Iz samih oblik ne moremo sklepati nič, saj sta pri srednjem spolu (samostalnik ljudstvo) in ženskem spolu v nekdanji i-jevski oz. po sodobnem poimenovanju 2. ženski sklanjatvi (samostalnik oblast) obliki za imenovalnik in tožilnik identični.
Naj pred nadaljevanjem opozorimo, da gre za jezikoslovno (in ne ustavnopravno) razlago in iz nje izhajajočo interpretacijo. Za izrecno pravno razlago se morate obrniti npr. na Pravno službo Državnega zbora RS ali kaj podobnega.

Zaradi možnosti (tudi) oblikovnega izražanja razmerji med sestavinami povedi z ustreznimi sklonskimi obrazili za slovenščino, tako kot za večino slovanskih jezikov, načeloma velja t. i. prosta stava oz. ne strogo določen besedni red. To pomeni, da je mogoče z besednim redom izražati določene stavčne poudarke – vplivati na t. i. tematsko-rematsko (v angleščini imenovano navadno topic - comment) strukturo povedi oz. njeno členitev po aktualnosti. S tem se je v slovenščini raziskovalno kot eden prvih (ne še pod tem poimenovanjem) ukvarjal Anton Breznik v svoji razpravi Besedni red v govoru. Splošno pravilo je, da nov oz. informacijsko izpostavljen del večinoma stoji bolj proti koncu povedi (Breznik to ponazarja s pripovedjo o grofu na lovu v Gorjancih).

Kljub temu v slovenščini, kot v svoji Slovenski slovnici (1976–) ugotavlja tudi Toporišič, obstaja tudi t. i. običajna stava (tipični besedni red), ki sledi vzorcu osebek – dejanje – predmet (/okoliščine dejanja).

Poved, za katero sprašujete, bi se v običajni stavi torej glasila:

Ljudstvo [osebek] ima [dejanje] oblast [predmet] v Sloveniji [okoliščine dejanja ali prilastek razširjenega predmeta oblast]

Ker zanj velja kategorija človeško/živo+, je najbolj smiseln osebek (kot nosilec lastnosti) ljudstvo.
Samostalnik oblast je v svojih prvih pomenih razmeroma abstrakten pojem ('možnost', 'pravica', 'celota pravic'), šele preneseni pomeni se nanašajo na 'organe', 'osebe'. Zato je zanjo najbolj smiselna vloga predmeta stanjskega dejanja imeti, ki v tem primeru ljudstvu pripisuje določeno (trajno) lastnost.

Ker pa so pisci ustavnega besedila očitno želeli pomen te informacije posebej poudariti, so glede na slovenske izrazne možnosti izbrali takšno členitev po aktualnosti, da je osebek ljudstvo v nasprotju z običajno stavo postavljen na konec povedi, s čimer se njegov informacijski (v govoru pa stavčni) poudarek poveča:

V Sloveniji ima oblast ljudstvo.

Domen Krvina (marec 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}