Samostalnik, tvorjen iz priimka – »prešernovo«

[Moderator]

Vprašanje:

V Kranju so si za letošnje praznovanje Prešernovega dne izmislili slogan Vsak dan prešernovo.
Ni (mi) jasno, kaj bi vsak dan prešernovo sploh lahko pomenilo, je pa očitno, da so samostalnik skovali po vzoru na valentinovo, gregorjevo, jožefovo, čeprav poimenovanje nobenega ne izhaja iz priimka.
Zanima me, ali si lahko prav vsak (v tem primeru Mestna občina Kranj in "njeni" javni zavodi), ki ima pet minut časa in priložnost, "prisvoji" ime slovenskega pesnika ali drugih pomembnih žena in mož in kuje iz njihovih priimkov nove besede, v tem primeru – po mojem – celo spakedranko, ki ne pove prav nič! Premišljujem, da bi jim, da bodo bolj v skladu z rabo, predlagala slogan: vsak dan francetovo.

Odgovor:

Vaše vprašanje se nanaša na (ne)ustreznost tvorbe poimenovanja prešernovo po vzorcu drugih poimenovanj praznikov, kot so npr. valentinovo, gregorjevo, jožefovo. Zmotilo vas je, da je osnova tvorbe takih poimenovanj osebno ime, v primeru poimenovanja prešernovo pa priimek. O (ne)ustreznosti pri tem ni mogoče govoriti, saj ustvarjalna raba jezika nima formalnih omejitev – nikjer torej ne piše, da priimka ni mogoče uporabiti (ali pa vzdevka – morda bomo kdaj v prihodnosti praznovali tudi gojčevo, ježkovo ali račevo, kdo ve). Poimenovanje prešernovo ustreza pravopisnim pravilom slovenskega jezika, saj je zapisano z malo začetnico. Poleg tega prinaša tudi zanimiv podton, saj lahko namiguje tudi na pomen pridevnika prešeren, torej 'zelo sproščen, veselo razpoložen'. Slogan Vsak dan prešernovo se tako nanaša na slovenskega pesnika, hkrati pa obiskovalce vabi na prireditve, ki bodo sproščene, vesele in zagotovo zanimive.

Jezik je last vseh govorcev. Vsak od njih ga lahko v neformalnih okoliščinah uporablja povsem intuitivno in ustvarjalno, pri čemer je edino univerzalno merilo njegove ustreznosti (morda) uspešnost komunikacije. Jezikovne inovacije in priložnostne rabe imajo največkrat ekspresivno vlogo, zato so pogoste v oglaševanju. Privlačijo bralce in pogosto nosijo skriti pomen ali aludirajo na podobno jezikovno situacijo. Kadar v jeziku neki vzorec že obstaja, ga je mogoče znotraj ustvarjalne rabe jezika poljubno predrugačiti, zlasti kadar vzorec ni formalno (torej npr. slovnično ali pravopisno) omejen. Pri rabi knjižnega jezika pa seveda obstajajo omejitve, a so vezane predvsem na formalne jezikovne situacije.

Osebno se mi zdi tvorba besede prešernovo zelo inovativna in zanimiva. Tudi poimenovanje francetovo bi me pritegnilo, ugibam pa, da se ustvarjalcem slogana morda ni zdelo dovolj (hitro) razpoznavno, poleg tega pa tudi nima dodane vrednosti, ki jo pri poimenovanju prešernovo predstavlja aluzija na pridevnik prešeren.

Urška Vranjek Ošlak (april 2022)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}