Zemljepisna imena pokrajin in označevanje lege znotraj celin




  • Vprašanje:

    Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodna Evropa, Zahodna/zahodna Evropa, Srednja/srednja Evropa, Jugovzhodna/jugovzhodna Evropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.

    V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.


    Odgovor:

    Kadar govorimo o zemljepisnih imenih, ta pišemo z veliko začetnico. Ob imenih, ki jih naštevate, so uporabniki res v zadregi, saj se pojavlja prekrivnost s poimenovanji, ki označujejo lego znotraj celine, torej Vzhodna/vzhodna Evropa.

    Poleg imen, ki jih naštevate, torej:

    • Vzhodna Evropa,
    • Zahodna Evropa,
    • Srednja Evropa ali Centralna Evropa,
    • Jugovzhodna Evropa,

    v to skupino uvrščamo tudi imena:

    • Južna Evropa,
    • Severna Evropa,
    • Jugozahodna Evropa in
    • Severozahodna Evropa.

    Analogno členitvi Evrope se v geografiji pojavljajo tudi delitve nekaterih drugih celin, na primer Afrike in Azije (Srednja ali Centralna Afrika, Srednja ali Centralna ali Notranja Azija, Vzhodna Afrika, Vzhodna Azija, Zahodna Afrika), ne pa tudi Amerike, kjer imeni Severna in Južna Amerika označujeta celini znotraj enotne zemljine Amerike (Srednja ali Centralna Amerika je južni del Severne Amerike, ki jo sestavljata celinski del, imenovan Medmorska Amerika, in otoški del, imenovan Karibi), in tudi Avstralije, kjer imeni Zahodna in Južna Avstralija označujeta dve od šestnajstih upravnih enot (držav in ozemelj) znotraj države Avstralije.

    Kot rečeno, se kot zemljepisna imena, ki zahtevajo rabo velike začetnice, pojavljajo poimenovanja regij, ki so posledica členitve posameznih celin na geografsko zaokrožene enote z natančno določenim pripadajočim ozemljem in s tem natančno opredeljenim obsegom. Tak pristop je še posebej uveljavljen v šolski geografiji, kjer je ob poenostavljanju zaradi lažjega poučevanja raba velikih začetnic za označevanje posameznih delov celin tako rekoč »zapovedana«.

    Vendar zadeva ni tako zelo preprosta, saj se že v sami geografiji pojavljajo različne členitve, ki imajo za posledico oblikovanje različnih regij, še bolj pa se zaplete, če upoštevamo tudi (raznovrstne) členitve, ki jih uporabljajo nekatere druge stroke in tudi mednarodna telesa, kakršni sta Organizacija združenih narodov ali na primer Južnoafriška razvojna skupnost (Southern African Development Community, kratko SADC).

    V praksi se torej politično oblikovane in naravnogeografske regije praviloma ne ujemajo, zato je po našem mnenju bolj na mestu raba male začetnice, s katero okvirno le nakazujemo del celine glede na stran neba in ob tem njegovega obsega natančneje ne opredeljujemo. Zato tudi geografi v vsakdanji »znanstveno-raziskovalni« praksi pri označevanju delov celin praviloma uporabljamo male začetnice.

    Če povedano ponazorimo z dobro znanim pojmom Srednja/srednja Evropa, lahko kaj hitro pridemo do spoznanja, da je to območje znotraj celine kot regija precej nedorečeno, saj si ga mnogi razlagajo po svoje, zato je težko govoriti o ozemeljsko poenoteni regiji, katere poimenovanje bi zahtevalo rabo velike začetnice. Tovrstnim dvoumnostim se lahko elegantno izognemo z rabo male začetnice in se s tem omejimo le na navedbo, da je ta del pač nekje v osredju, osrčju naše celine.

    Drago Kladnik (julij 2014)