Si res »na slabem glasu«, če si hripav?

Moderator

Vprašanje:

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Odgovor:

Ugotoviti je treba, ali je raba te zveze v navedenem pomenu samo manj pogosta od frazema v pomenu izgube dobrega slovesa (pa vendarle dovolj, da gre za ustaljeno rabo) ali pa zelo redko oziroma obrobno rabo. V prvem primeru bi lahko šlo za dva homonimna frazema (in ne en večpomenski), v drugem pa za pogosto (humorno) sobesedilno prenovitev ali – če humorni učinek ni nameren – za frazeološko napako.

Za dovolj obsežno gradivsko analizo z uporabo jezikovnih korpusov si oglejmo različne tipe frazemov (samostalniške in glagolske) ter njihove variante, ki so bili v zvezi s frazeološkim pomenom slabega in tudi dobrega glasu zajeti v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov na portalu Fran.
V slovarju sta opisana samostalniška frazema dober glas s pomenom »med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom« in protipomenski slab glas s pomenom »med ljudmi znano, ustaljeno negativno mnenje o kom«. Poleg teh dveh slovar predstavlja še vrsto glagolskih frazemov in njihovih variant z enakima samostalniškima jedroma. Slovar je glagolske frazeme (in njihove variante) navedel v okviru prikaza obeh samostalniških frazemov, mogoče pa bi jih bilo bolj pregledno prikazati tako, da jih razčlenimo na posamezne frazeme, variante pa navajamo skupaj:

bíti ob dóber glás / izgubíti dóber glás /príti na slàb glás
správiti kóga ob dóber glás / správiti kóga/kaj na slàb glás
dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri
slàb glás se šíri o kóm/čem
šíriti dóber glás

Pripomnimo še, da slovarjenje pregovora Slab glas seže v deveto vas (z enim zgledom) in pregovora Dober glas seže v deveto vas (z dvema zgledoma) med zgledi za samostalniška frazema ni primerno. Paremiološki izraz ima svoj poseben pomen, ki se od pomena samostalniškega frazema tipološko bistveno razlikuje. Oba pregovora sta bila že objavljena v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (Meterc 2020–): Dober glas seže v deveto vas in Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje.

V rabi lahko potrdimo veliko zgledov rabe (iz korpusa Gigafida 2.0) za zgoraj naštete samostalniške in glagolske frazeme ter njihove variante v njihovem slovarskem pomenu, npr.:

Zelo jo je prizadelo, ko so zaradi smrti pred ljubljansko diskoteko na slab glas prišli vsi varnostniki.
V naši dejavnosti so zlasti italijanska podjetja na slabem glasu.
Ta zloraba je referendum pripeljala na slab glas.

Iz zadnjega zgleda je razvidna varianta z glagolom pripeljati, ki v Slovarju slovenskih frazemov ni bila zabeležena, je pa dovolj pogosta, da se bo lahko uvrstila v eSSKJ, saj že z enostavni iskalnimi pogoji najdemo vsaj deset zgledov. Dodajmo še, da so zgoraj našteti frazemi v svojem slovarskem pomenu zelo pogosti: že z enostavnim iskalnim pogojem na slab glas najdemo v Gigafidi 2.0 preko 1000 konkordanc, kar je koristen podatek ob obravnavanju zgledov za pomen dejanske izgube glasu oziroma hripavosti v nadaljevanju.
V korpusih Gigafida in Metafida najdemo le par zgledov rabe zveze biti na slabem glasu v pomenu, kakršen je naveden v vprašanju. Pogostnost je zelo nizka, obrobna (v tako obsežnih jezikovnih korpusih), obrobna pa je tudi v primerjavi s prej omenjeno visoko pogostnostjo frazemov z jedroma na slabem glasu in na slab glas. Navedimo nekaj redkih primerov rabe iz različnih jezikovnih korpusov:

Zdi se mi, da je Marjetka še bolj suvereno nastopila. Zaradi navijanja sem bolj na slabem glasu, je pa dobro, da je bila Marjetka na toliko boljšem. (Gigafida 2.0)
kva si mel pa ti za kričat dons ? :D /…/ Na slabem glasu sm. (Janes)
Se opravičujem, malce sem na slabem glasu. (SiParl 2.0)

Pri rabi oblike biti na slabem glasu v pomenu hripavosti lahko pogosto opazimo izrazito željo po humornem učinku. Taka namerna raba je sobesedilna prenovitev frazema biti na slabem glasu, pri čemer zaradi novega konteksta pride do pomenskega premika. Če gre za namerno humorno rabo frazema, ne gre za napako, saj je zastavljeni cilj dosežen. Če raba ni namerna, pride do humornega učinka, ki ga govorec ali pisec ni načrtoval, in v tem primeru lahko govorimo o napačni rabi frazema. Meja med tema dvema načinoma rabe ni vedno lahko določljiva. Do napake morda prihaja zato, ker pogosto ne gre za popolno izgubo glasu, temveč je glas samo zelo oslabljen, hripav ali piskajoč. Oseba tako poseže po opisu, da je čigav glas »slab« v pomenu »slaboten«. Poleg tega za opisano situacijo obstaja opis biti ob glas/ priti ob glas (brez sestavine dober) ter tudi enostavno izgubiti glas. Križanjska prenovitev s prosto zvezo slab glas (v pomenu slaboten, oslabljen, šibek glas) je tako zelo verjetna. Prav tako v rabi prihaja do križanja zveze biti ob glas z zvezo dober glas, ki morda ni tako opazno in zaznamovano kot v primeru biti na slabem glasu zaradi predloga na:

Se pa lahko pohvalim, da sem ravno zaradi strahu pred tem, da zaradi vnetja glasilk ne bi bil ob dober glas, pred dvema letoma in pol prenehal kadit.
Temnolasa pevka je dobra dva tedna pred Emo kašljala in smrkala ter bila, kot je sama rekla, ob dober glas, čeprav ve, kaj bi jo obvarovalo: »Najboljša je preventiva! Pojesti veliko vitaminov sploh v obdobjih , ko je nevarnost infekcij povečana. /…/«

Omenjenih zvez slovarji (npr. SSKJ 2 in SSF) ne navajajo kot frazeme, čeprav so pogoste. Vezane so namreč na povsem osnovni pomen besed glas ter izgubiti. Navedimo nekaj primerov (vsi iz Gigafide):

Oba sta bila skoraj ob glas zaradi bučnega vpitja, toda ni bilo zaman.
Hehe, za nekaj časa sem celo izgubil glas. Kot nor sem se drl. Grlo ni vajeno takšnih vzklikov zmagoslavja.
»Morda pa so igralci le gluhi, saj sem bil ob glas, ko sem jih pozival, da naj se vrnejo v obrambo,« se je konec tedna razburjal temperamentni Italijan.

Ta prav tako nefrazeološka, a dokaj pogosta zveza, se pojavlja še v enem pomenu, ki izhaja iz večpomenskosti besede glas. V SSKJ-ju je to šesti izmed pomenov iztočnice glas: odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju. V zvezi s tem pomenom beseda glas najpogosteje nastopa v množini, redkeje pa tudi v drugih številih (zadnji zgled):

Opozicija sicer trdi, da je Ahernova vlada naredila veliko premalo za izboljšanje javnih storitev, vendar zaradi tega ni izgubil glasov.
Celo množične demonstracije zaradi okrepljenih prometnih kontrol atenskih politikov ne morejo več prestrašiti, da bi izgubili glasove volilcev.
/…/ s čimer sta bili tako stranka kot tudi koalicija ob glas enega poslanca.

V gradivu korpusa Gigafida 2.0 opazimo še zvezo (čigav) glas se izgubi, ki prav tako ni frazeologizirana in je še manj pogosta:

Med tarnanjem, kako slabo se godi kmetom po Sloveniji, ki »dobivajo najvišje davke v zgodovini«, zaradi katerih da so na izginotje obsojene številna manjša gospodarstva v hribovskem svetu in na ravnicah, se je kar izgubil glas onih, ki so opozarjali na preglednejše poslovanje kmetij tudi z vodenjem preprostih poslovnih knjig.

Samostalniška zveza izguba glasu se pojavlja najpogosteje v pomenu afonije (zgledi iz Gigafide 2.0):

Proti izgubi glasu (afoniji), vnetem žrelu, kašlju, bronhitisu in driski uživamo prevretek ali pastile na osnovi žižole.
Po petih dneh vodenja in izgubi glasu je odšel na pregled v bolnico.

Če povzamemo, je raba zveze, ki je ustaljena v variantah frazema biti na slabem glasu/priti na slab glas ali tudi biti/priti ob dober glas v pomenu izgube glasu (afonije) ali hripavosti, če s to sobesedilno in križanjsko prenovitvijo kdo ne želi doseči humornega učinka, napačna, kar lahko potrdimo z izredno redko, obrobno rabo v primerjavi z rabo izhodiščnega frazema. Do napake prihaja zaradi bližine prostih besednih zvez priti ob glas ter imeti slab glas. Če bi bila raba v navedenem pomenu pogosta, ustaljena tudi brez humornega učinka, bi ju lahko obravnavali kot homonimna frazema, kar v frazeologiji sicer ni nič nenavadnega. Za primer lahko navedemo zvezo izgubiti glavo, ki nastopa v dveh pomenih, pri čemer ne gre za humorno prenovitev ali napako, prav tako ne gre za dva pomena ali pomenska odtenka istega frazema, temveč za dva samostojna (in homonimna) frazema (oba zgleda iz Gigafide 2.0):

Ob hitrem vodstvu bi bilo nadaljevanje precej lažje. A če nam v prvih desetih ali petnajstih minutah morda ne bi uspelo zatresti mreže, ne smemo izgubiti glave. Treba je ostati potrpežljiv in miren.
Čeprav se mu upi niso izpolnili, pa je bil Herman kljub temu zadovoljen. Pridobil si je močnega zaveznika, ki mu je bil poleg tega še dolžan uslugo, saj se je moral kralj predvsem njemu zahvaliti, da ni izgubil glave.

Matej Meterc (maj 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}