Skladenjska podstava števnikov

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset?
Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?

Odgovor:

Slovenska slovnica (Toporišič 2000: 209) pravi, da so števniki do deset netvorjeni, nad deset pa večinoma (razen sto, tisoč, milijon itd.) tvorjeni s sklapljanjem:

od enajst do devetnajst: prvotno tvorjeni (enajst iz pslovan. *(j)edi̋nъ ná desęte), danes kot obrazilo občutimo -najst;
dvajset: prvotno tvorjeni (iz pslovan. *dъva̍ dȅsęti), danes kot obrazilo občutimo -jset;
izrazi za enice od enaindvajset naprej: sklopi, v podstavi ena/dva/tri/... in dvajset;
izrazi za desetice od trideset naprej: sklopi, v podstavi tri/štiri deset(ice), pet/šest/sedem/osem/devet deset(ic);
izrazi za stotice od dvesto naprej: sklopi, v podstavi dve/tri sto(tice), pet/šest/sedem/osem/devet sto(tic).

Zveze stotic/tisočic in enic/desetic niso sklopi, pišemo jih narazen: dva tisoč osemsto petintrideset.

Pri določanju podstave izraza za števnik 93 oz. triindevetdeset sta na voljo dve poti:

če upoštevamo stopenjskost besedotvorja, je navedeni izraz za števnik drugostopenjska tvorjenka, ki ima v podstavi že tvorjeno besedo: tri in devetdeset;
če pa sklope obravnavamo le kot linearna zaporedja sestavin, pa je podstava izraza za navedeni števnik tri in devet deset(ic).

Jezikoslovno utemeljeni sta obe možnosti. Ker pa je štetje samo po sebi proces naraščanja, kjer že doseženega večjega dela (desetic, stotic) ne »preštejemo vedno znova«, pa je pomensko bolj smiselna prva možnost.

Urška Vranjek Ošlak (maj 2022)