Zapis vrstilnih števnikov v besedilu




  • Vprašanje:

    Zanima me, kateri zapis naslova je pravilen glede zapisa vrstilnega števnika?

    Učenje osnov računalništva v 1. triletju osnovne šole

    Učenje osnov računalništva v prvem triletju osnovne šole


    Odgovor:

    Pravilna sta oba načina zapisa številk, torej s črkami in števkami.

    Pravopis ne daje izrecnih napotil glede teh vprašanj. Eno redkih napotil glede zapisa številk s črkami oziroma besedami najdemo v poglavju Pisanje skupaj oz. narazen, kjer je opozorjeno, da je treba glavne števnike zlasti v strokovnih besedilih pisati s števkami (§ 546), vendar ni izrecno opredeljeno, na katera strokovna področja ali na katere položaje rabe glavnih števnikov naj bi se to nanašalo.

    Dobro bi bilo, če bi pravopisi ali pa priročniki o slogu z zgledi nakazal različne možnosti zapisa števil s številkami v položajih, kjer prihaja do dvomov, npr.

    • pri prvi besedi v povedi ali v naslovu števnik raje izpišemo s črkami (Sto žensk na Triglavu),
    • ob okrajšanih merskih enotah števnik vedno izpišemo (10 km),
    • ob stiku dveh ali več števil (pet 200-gramskih ploščic zlata) ipd.

    Poljubno oz. odvisno od konteksta je pogosto pisanje datuma (2. 8. 2014, 2. avgust 2014), ure (ob 9.00, ob 9. uri), stoletij (2. polovica 19. stoletja, druga polovica 19. stoletja), zgodovinskih dogodkih (Slovenci v 1. svetovni vojni, Slovenci v prvi svetovni vojni, v sedemdesetih letih 20. stoletja): v nekaterih zvezah je bolj uveljavljeno eno, v drugih drugo, nasploh pa je veliko več s številkami zapisanega v leksikonih in enciklopedijah – kdo bi dodal še: ter v telefonskih imenikih.

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (julij 2014)