Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«

Moderator

Vprašanje:

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Odgovor:

Verjeti vase
Zveza verjeti v je kot ustaljena izkazana že v SSKJ, in sicer tudi za živo in človeško, npr. verjeti v zdravnike, verjeti vase, kar bi razlagali kot 'verjeti v to oz. biti prepričan v to, da je delo zdravnikov strokovno, učinkovito in uspešno'. Sodeč po razlagi bi si rabo verjeti v zdravnike/vase lahko razlagali kot zvezo z izpustom, in sicer se tu izpušča vsebina dejavnosti, ki jih ti ljudje dovolj prepričljivo in uspešno opravljajo.
Sklep: Raba verjeti v zdravnike/vase je slovnično pravilna raba, le neubeseditev oz. izpust (vmesne) vsebine tovrstne zveze dela še vedno vsaj malo pogovorne, zlasti pri zapisu.

Preko
O tem, kdaj je predlog preko primeren, smo že pisali: Normativno vrednotenje predloga preko.

Sanjati nekoga
V slovenščini se glagol sanjati pojavlja najpogosteje s predložnim orodniškim predmetom (sanjati o nekom), taka raba je evidentirana kot nevtralna in knjižna. V specializiranih slovarjih, npr. Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, tudi edina
Kot je zapisano v SSKJ, je mogoče uporabljati glagol sanjati tudi s premim, tj. tožilniškim predmetom, če ima predmet isti koren kot glagol (sanjati sanje).

SSKJ
sánjati -am nedov. [...]

imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; _{s smiselnim osebkom v dajalniku} pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; _{pren., pesn.} drevesa sanjajo v samoti

Tako rabo potrjuje tudi gradivo – že pri klasikih in tudi v sodobnosti:

V teh velikih sobah ne more človek misliti lepih misli, ne more sanjati čistih sanj, hladno in prazno je srce. (Cankar, Ministrant Jokec, 1909)
Sanje je treba doživeti, ne jih samo sanjati. (Ona, 2008)
Ker pa Silvo ni želel več sanjati sanj drugih, je ustanovil svojo blagovno znamko. (Delo 2008)

Že v gradivu preteklih obdobij najdemo tudi zvezo glagola sanjati, ki se veže s predmetom v tožilniku, ki nima iste osnove:

Ah, kako staromodno, sanjati današnje dni. (Minatti, Pa bo pomlad prišla, 1955)
Ali sem jo sanjal, tako kot včasih sanjamo ljudi, ki jih pozneje res spoznamo? (M. Dolenc, Gorenčev vrag, 1977)
Ponoči je sanjal zvijonsko nuno in hudiča z obrazom perice (A. Hieng, Obnebje metuljev, 1980)
Tisto noč je sanjal mesto, potopljeno v mirno poletno noč (Čar, Igra angelov in netopirjev, Beletrina, 1997)
Le kako bom vedela, kaj sanjati? (Nicole Plüss: Lebdenje, MK, 2001)

Tudi v naslovih, npr.:

Leta 1998 je na ljubljanskem LIFF-u zmagal film z naslovom: Življenje, kot ga sanjajo angeli.
Leta 1996 je Branko Potočan prejel nagrado zlata ptica za predstavo Sanjam spomin, a se spominjam sanj.

Kot omenjata Marušič in Žaucer (2001) v svetovalnici ŠUSS, je nepredložna vezava pogosta v pogovornem jeziku ob prevajanju srbskega ali hrvaškega frazema sanja svinja kukuruz, tj. sanja svinja koruzo namesto knjižnega sanja svinja o koruzi.
Kot zanimivost omenjata morebitno pomensko razlikovanje, npr.
(a) nepredložna raba se nedvoumno nanaša na sanje:
Če sanjate vodo, prav tako pomeni, da vas obdajajo močna čustva in da si včasih želite bolj preprostega življenja. (Slovenske novice 2016)
(b) predložna raba pa se lahko nanaša tudi na sanjarjenje:
Večina alpinistov na začetku svoje poti sanja o odpravah v tuja gorstva.

Odgovor na vaše vprašanje se torej glasi:
V slovenščini se glagol sanjati pojavlja najpogosteje s predložnim, orodniškim predmetom (sanjati o nekom), taka raba je evidentirana kot nevtralna in knjižna. Enako velja za vezavo s tavtološkim tožilniškim predmetom (sanjati sanje). V knjižnem jeziku se redko, a vztrajno pojavljajo tudi primeri netavtološkega tožilniškega predmeta (sanjati nekoga), ki ga govorci večinoma občutijo kot manj primernega za rabo v formalnem knjižnem jeziku, ga pa uporabljajo v pogovornem jeziku, pa tudi v leposlovju ali polumetnostnih sproščenih besedilih, napisanih v knjižni slovenščini.

Andreja Žele, Helena Dobrovoljc (maj 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}