Vinske dežele, okoliši, kraji, lege in raba začetnice

[Moderator]

Vprašanje:

Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?

Odgovor:

O vinorodnih okoliših smo v JS že pisali, preberite si odgovore na povezavi vinorodni okoliši.

Glede začetnice še vedno velja, da se ravnamo po tem, ali je poimenovano lastno ime ali ne. Pri tem se ravnamo po zakonskih besedilih, ki določajo, kako geografsko delimo vinorodno območje Republike Slovenije (Zakon o vinu (ZVin), 2006). Na kratko:

Vinorodno območje Republike Slovenije deli na pridelovalna območja, in sicer:

1. vinorodne dežele (»Primorska«, »Podravje »in »Posavje«)
2. vinorodne okoliše (»Štajerska Slovenija«, »Prekmurje «, »Dolenjska«, »Bela krajina«, »Bizeljsko Sremič«, »Kras«, »Slovenska Istra«, »Vipavska dolina« ali »Vipava« in »Brda« ali »Goriška brda«)
3. vinorodne podokoliše, ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.

Vse občnoimenske sestavine pred imenom so torej pisane z malo začetnico, ime je jedro besednih zvez, pogosto prekrivno z imenom pokrajine, kraja, ledinskega imena.

Tretja skupina je zelo podrobno razčlenjena in v Pravilniku o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list 49/2007) najdemo seznam vseh podokolišev, krajev, leg, ipd. Na primer:

Na območju vinorodnega okoliša Vipava ali Vipavska dolina se nahaja vinorodni podokoliš Zgornja Vipavska dolina, v katerem so vinorodni kraji Gaberje, Erzelj, Slap, Podraga in drugi ter vinorodni legi Pasji rep in Zemono.

Helena Dobrovoljc (maj 2022)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}