Nastanek ugrofinskih jezikov v Evropi

Moderator

Vprašanje:

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Odgovor:

Slovanski in germanski jeziki predstavljajo dve od vej indoevropske jezikovne družine. Pred prihodom govorcev teh dveh jezikovnih vej je bila v začetku historičnega časa (s tem imamo v mislih čas od začetka pisnih virov naprej) jezikovna podoba Evrope precej drugačna: od bolj znanih indoevropskih jezikov so se govorili jeziki keltske in nato italske veje (latinščina) ter grščina.

Jezikovna podoba tega dela Evrope se je bistveno spremenila v času propada Rimskega cesarstva in po njem. Najprej so slabitev moči Rimljanov izkoristili Germani, ki so pritisnili na jug s področij svoje starejše poselitve, za njimi pa z vzhoda Slovani. Ti so prišli na manj poseljena ali delno izpraznjena področja, kjer so se naselili. Načrtno pokristjanjevanje teh ljudstev pa je povzročilo spet nove premike: formalno pokristjanjeni Nemci so se lotili pokristjanjevanja Slovanov, vzporedno pa so si Slovane poskušali tudi politično podrediti. Velikomoravska država je za obrambo proti Frankovski državi sklepala zavezništva, kjer jih lahko in pri tem se je (kot po nekaterih virih tudi frankovska stran) leta 862 za pomoč obrnila tudi na Madžare, ki so se že pred tem v kontekstu pozne selitve ljudstev pomikali iz svoje pradomovine na zahod proti Karpatom in tudi že vpadali na področje Bizanca. Tako so se seznanili s področjem in s politično situacijo, kar jim je omogočilo, da so v naslednjih desetletjih v nekaj valovih zasedli poznejši teritorij. Za začetek srednjeveške Madžarske velja leto 895.

Že pred 9. stoletjem so bila madžarska plemena v Panonski nižini (oz. Karpatskem bazenu) v stiku s Slovani, ki so govorili pozno praslovanščino. Tako kot imamo v slovenščini prevzete besede iz germanščine, ki smo jih v več kot tisočletnem obdobju stikov prevzemali v različnih stopnjah razvoja obeh jezikov, ima tudi madžarščina besedje, prevzemano iz slovanskih jezikov od najstarejših stikov med jezikovnima vejama (še v arealih pred njihovo stalno poselitvijo) do danes. Slovanske prevzete besede predstavljajo velik del madžarskega besedja – po nekaterih ocenah skoraj deset odstotkov netvorjenega besedja. Nekaj jasnih zgledov iz najstarejšega časa: bab < *bobъ, déd < *dědъ, mák < *makъ, patak < *potokъ, rák < *rakъ, széna < *sěno, szita < *sito (Vir: Zoltán, András, “Hungarian and Slavic”, v: Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online, Ur. Marc L. Greenberg. Dostopljeno 29. januarja 2021.)

Še vedno zelo poučen pregled raziskovanja slovanskih izposojenk v madžarščini je v slovenščini objavil Vilko Novak (Raziskovanje slovanskih izposojenk v madžarščini, SRL 19.2, 1971, 167–186). Ko so Madžari prišli na današnje madžarsko ozemlje, so tu naleteli na poljedelce in živinorejce Slovane in si jih podredili, od njih pa so prevzeli zadevno izrazje (in prav tako poimenovanja obrti, dnevov v tednu itd.), ki ga sami do tedaj niso imeli.

Seveda so na madžarščino vplivali tudi drugi jeziki. Iz nemščine in latinščine so prevzeli številne izraze z različnih kulturnih področij, ki pa so jih v obdobju purizma začeli preganjati.

Simona Klemenčič, Alenka Jelovšek, Peter Weiss (maj 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}