Vejica in glagol »hoteti«




  • Vprašanje:

    Zanima me raba vejice v naslednjem primeru: Kadar hočem, lahko neham.

    Je lahko poved zapisana brez vejice? V smislu, da zvezo kadar hočem vzamemo kot prislov (= kadar koli), seveda je spet odvisno od sobesedila. Recimo tudi v primeru Veš da ni res, vejice med besedama veš in da ne pišemo, ker veš ne opravlja vloge povedka, ampak gre za členek (Seveda ni res).


    Odgovor:

    Konverznost posameznih skladenjskih enot ni odvisna od naše interpretacije, temveč od vloge, ki jo imajo besede v skladenjski vlogi.

    Kot navajate sami, ima glagol vedeti v povezavi z da lahko tudi členkovno funkcijo v pomenu 'seveda' (v takem vremenu veste da ne bo šel nikamor). Pri glagolu hoteti nimamo vzporednega skladenjskega položaja. Res pa je, da se (sicer pogosteje v okrnjeni obliki, kot čem, češ, če …) v tretji osebi ednine uporablja tudi v prislovni vlogi, kar npr. omenja SSKJ kot poseben položaj, ki ga lahko pišemo brez vejice: naj stane, kolikor hoče kolikorkoli / piše se tudi brez vejice naj stane kar hoče.

    Ne le da v zgledu, ki ga navajate, ne moremo govoriti o stavku, ki bi zamenjeval prislov (ali členek), kot je npr. v kar se da velik (= zelo velik) in izberi si kogar si že bodi (= kogar koli), tudi Slovenski pravopis 2001 v tem kontekstu (pri glagolu hoteti) ne govori več o izpustu vejice.

    V preteklosti so bile razprave, povezane z glagolom hoteti in vejico, omejene na stavke, ki so upadli na besednozvezno raven: hočeš – nočeš, reci – piši. Vendar pa SP 2001 (člen 323) prinaša zgolj določilo, da med deli stalnih besednih zvez, kot so hočeš nočeš moraš, gor dol ali križem kražem, vejice ne pišemo.

    Helena Dobrovoljc (julij 2014)