Vejica in vezniški »zakaj« v odvisnikih




  • Vprašanje:

    Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:

    • Jan ni razumel(,) zakaj, vendar si je želel soočenja z njim.
    • Ni vedela(,) zakaj, toda obraz ji je bil znan.
    • Nisi mi všeč. Veš(,) zakaj?
    • Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti(,) zakaj, ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
    • Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem(,) zakaj.

    Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.


    Odgovor:

    SP 2001 v čl. 331, tč. 5 navaja: »Za vmesnim stavkom pred besedo, ki nadomešča opuščeni odvisnik, enak prvemu delu priredja, pišemo vejico: Prišel je, sam ni vedel, zakaj (je prišel). Večkrat je to mogoče pisati tudi brez vejice.« Žal pa v pravopisnem priročniku ni napotkov glede tega, kdaj in zakaj je opust vejice mogoč, niti ni zgleda zanj.

    SSKJ ima pri geslih zakaj in kaj v eliptični rabi zglede z vejico (hočem vedeti, zakaj; s tovariši se pogovori, kako in kaj), pri geslih _kako,_kje, kam in kdaj pa zglede brez vejic (človek zabrede, da sam ne ve kako; daleč, ne vem kje, se je oglasil krik; rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam; ura je minila, da nista vedela kdaj). Aktualni pravopis je tako očitno povzel stanje, kot se je v gradivu kazalo že ob nastajanju tega slovarskega dela.

    Če se sklicujemo na slovensko skladnjo, se zdi smiselno, da vse odvisne stavke – torej tudi eliptične – od glavnih stavkov ločujemo z vejico. Vendar pa že vaš minimalni nabor zgledov kaže na dve različni poziciji vprašalnega zaimka, ki naj bi nadomeščal opuščeni odvisnik (seveda pa bi bilo treba spodaj predstavljeno interpretacijo nujno preveriti na obsežnejšem gradivu).

    V vaših zadnjih treh zgledih je opuščen odvisnik, ki bi vsebinsko zgolj ponavljal že povedano/zapisano, zato ga po načelih gospodarnosti ubesedimo zgolj z vprašalnim zaimkom (preostanek pa lahko brez težav po potrebi dopolnimo). V takih primerih bi vejico skoraj zagotovo pisali:

    • Nisi mi všeč. Veš, zakaj ((mi nisi všeč))?
    • Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti, zakaj ((tako mislim)), ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
    • Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem, zakaj ((ga imam)).

    V prvih dveh navedenih zgledih pa podatkov o tem, kakšen naj bi bil – vsebinsko gledano – opuščeni odvisnik, na točki, ko zapišemo/izgovorimo zakaj, (še) nimamo, zato v vprašalnem zaimku zakaj tudi težje prepoznamo »nadomestilo« za celotni odvisnik. Dojemamo ga nemara bolj kot predmet glavnega stavka in zato opuščamo vejico:

    • Jan ni razumel zakaj ((si je to želel ??)), vendar si je želel soočenja z njim.

    PROTI

    • Jan si je želel soočenja z njim, čeprav ni razumel, zakaj ((si je to želel))
    • Ni vedela zakaj ((ji je bil znan ??)), toda obraz ji je bil znan.

    PROTI

    • Obraz ji je bil znan, čeprav ni vedela, zakaj ((ji je bil znan)).

    Še misel o sloganu iz oglasa za NLB, ki ga omenjate: čeprav seveda nimamo sobesedila, iz katerega bi lahko razbrali, kaj natančno je vsebina opuščenega dela odvisnika, nam v primeru oglasnih besedil tu pomaga širši kontekst. Potrošniki dobro vemo, kaj je namen oglaševanja in tudi posameznih oglasov, zato bomo zlahka vsebinsko dopolnili eliptični odvisnik v nekem sicer splošnejšem, ne povsem natančnem smislu (recimo Vem, zakaj sem izbral NLB), vendar dovolj za odločitev, da bi pred zakaj v tem primeru vejico postavili.

    Kot že zapisano, pa bi bilo treba pred kakršnokoli dopolnitvijo pravopisnega pravila opraviti obsežno gradivno skladenjsko-pomensko raziskavo.

    Tina Lengar Verovnik (julij 2014)