Ime portugalskega pomorščaka – »Bartolomeu Dias«

Moderator

Vprašanje:

Ali se vam zdi pravilno sloveniti ime Bartolomeu Dias v Bartolomeu Diaz? To je najpogostejša varianta v Gigafidi, sicer ne z velikim naskokom. Ampak ali ne bi v tem primeru moral sloveniti oboje, torej: Bartolomej Diaz?

Odgovor:

Portugalski pomorščak in raziskovalec iz 15. stoletja, ki nosi ime Bartolomeu Dias [bartoloméu̯ díjaš], na Slovenskem ni ravno znan, njegovega imena ne najdemo v nobenem pravopisnem priročniku, pojavlja pa se v tiskanih enciklopedijah (na slovenski Wikipediji ne).

Katera različica imena je prava?
Pri brskanju po Gigafidi 2.0 in drugih pisnih virih res lahko opazimo več različic imena, med njimi je tudi italijanska Bartolomeo Diaz in španska Bartolomé Díaz, pa tudi druge oblike krstnega imena, npr. Bartholomeo ali podomačena Bartolomej Dias (Siol, v besedilih turističnih agencij). V zgodovinopisju je uveljavljen zapis z izvirno obliko imena Bartolomeu in priimkom Diaz, ki je enak kot v španski različici imena (takšen zapis najdemo npr. v Svetovni zgodovini, 1976, in novejši Zgodovini Evrope Normana Daviesa, 2013), le da na i-ju ni ostrivca; ; dvojnični priimek je značilen tudi za nekatere druge jezike iz srednjeevropskega prostora s skupno kulturno tradicijo, npr. nemščino, hrvaščino, madžarščino, češčino; najdemo pa ga tudi v angleščini.
Zapis z z najverjetneje izvira iz španske oblike priimka, morda tudi pod vplivom latinščine, čeprav je za portugalski priimek Dias izpričana tudi latinizirana oblika Diez (za portugalskega jezuita iz 16. stoletja Filippeja Diasa oz. Phillipusa Dieza; v enaki obliki jo je v slovenščino prevzel tudi Janez Svetokriški).

Podomačeno ali nepodomačeno?
Vendar pa se tudi pri že podomačenih imenih oseb trend podomačevanja obrača, npr. ime Valvasor je zlasti v strokovnem pisanju povsem izpodrinilo nekdaj razširjeno podomačeno različico Valvazor. Podobno je bilo z imenom Luther, saj ni le priimek reformatorja Martina, temveč tudi njegovega sina kemika Paula ipd. Če se ime ni ustalilo v podomačeni obliki že v preteklosti, ga danes ne podomačujemo. Zato je priporočljivo ime portugalskega raziskovalca zapisovati v izvirni obliki Bartolomeu Dias.

Kako torej sklanjati ime Bartolomeu?
Ob vprašanju, kako ime sklanjati, kaj hitro vidimo, zakaj v primerih, ko je treba uporabljati ime v neimenovalniških sklonih, radi uporabimo podomačeno obliko (Bartolomej, Bartolomeja).
Ime sklanjamo tako, da celotno ime obravnavamo kot osnovo, kateri dodamo rodilniško končnico. Končni zapisani u izgovarjamo dvoustnično, saj je del dvoglasnika [eu̯]. Bartholomeu izgovorimo [bartolomeu̯] (port. [bartulu'mew]), ob rodilniški končnici se izglasni dvoustnični [u̯] znajde med dvema samoglasnikoma, zato ga izgovorimo zobnoustnično kot [v], torej: Bartholomeu [bartoloméu̯], rod. Bartholomeua [bartoloméva].
Ta rešitev se zdi se oddaljena od podomačene oblike imena Bartolomej, saj je izglasni j perceptivno povsem drugačen kot v, a je za portugalsko ime utemeljena. V slovenščini je pogosta pri imenih tipa Dreu/Drev [dréu̯] (podobno Daneu, Dachau ipd.), zato je le vajeni nismo.

Izglasni [eu̯]
Sicer izglasni [eu̯] v slovenščini zapisujemo z -ev (tudi različica priimka Drev, ki je pogostejša, priča o tem) in še to večinoma v samostalnikih ženskega spola, zato nam je zapis z -eu tako tuj. V imenih iz francoščine dvočrkje eu (pisna podobnost s črkovnim sklopom eu v Bartolomeu) izgovarjamo kot [e] (npr. v imenu Montesquieu [monteskjé]).

Ali poznamo podobne primere?
V aktualnih pravopisnih primerih je pri portugalščini navedeno ime Vizeu [vizév-] in čisto enako celo izgovorno gre portugalsko Viseu (https://en.wiktionary.org/wiki/Viseu: tu je zanimiv zapis v IPI: /viˈzew/, [viˈzeʊ̯]). Koristno bi bilo torej ozaveščati, da se končni -u v imenovalniku, kjer je izgovorjen kot [u̯], potem v stranskih sklonskih oblikah bere kot [v] med samoglasnikoma (Vizeua [vizéva] itd.) in kot [u̯] pred soglasnikom, ker je Viseu lahko priimek in tudi zemljepisno ime (zato viseuski [vizéu̯ski], Viseučan [vizéu̯čan]). Priimek Viseu se obnaša tako kot Daneu (ki lahko ima pisno različico Danev) (39 : 22 leta 2000 v Republiki Sloveniji), Dreu (in Drev) (50 : 300, priimkov Dreo je 85), pa tudi Deu (in Dev, ki smo ga vajeni iz kulturne zgodovine, vendar ga v resničnosti menda ni (več)) (49 : 0), zemljepisno ime Viseu pa se obnaša kot Dachau.

Zakaj imena ne moremo vzporejati z na videz podobnim novogrškim Papandreu, pri katerem imamo dve sklanjatveni možnosti (Papandreu, rod. Papandreuja/Papandrea)?

Pri imenu Papandreu se končni eu razlikuje v izgovoru: [papandréu] (naglas je na predzadnjem zlogu in u ni dvoustničen, torej ni sestavina dvoglasnika). Če primerjamo zloge ([bar.to.lo.méu̯] nasproti [pa.pan.dré.u]) ugotovimo, kako pomemben pri pregibanju je izgovor, ne zapis, saj se jeziki med seboj razlikujejo. Tako je pravilni rodilnik imena Papandreu Papandreuja (u imamo za del osnove in je tako pregibanje glede na korpuse večinsko) ali Papandrea (u imamo za končnico). Prim. romun. priimek Ceausescu, rod. Ceausescuja ali Ceausesca.

Kaj pa priimek?
V Wikipedii tega pomorščaka najdemo zapisanega v zaporedju imena in priimka Bartolomeu Dias. Priimek Dias je poseben zaradi dveh posebnosti: samoglasniški sklop ia ni obstojen, med samoglasnika vrinemo protizevni j. Končni zapisani s se v evropski portugalščini izgovori kot [š], zato izgovor [díjaš]; v Velikem splošnem leksikonu (DZS) je predstavljen takole: Diaz [díaš], Bartolomeu, tudi Dias. Končni govorjeni [š] vpliva na preglaševanje, zato se samoglasnik o premenjuje z e: z Diasem [z díjašem].

Španci so ga prevzeli kot Bartolomé Díaz [bartolomé díjas].

Še na kratko:
Ime španskega pomorca Bartholomeua Diasa izgovorimo [bártolomeu̯ díjaš], sklanjamo pa ga tako, da osnovi, ki se konča z dvoglasnikom [eu̯] dodajamo končnice, npr. rod. Bartholomeua Diasa [bartoloméva díjaša], or. z Bartholomeuom Diasem [bartolomévom díjašem].

Alenka Jelovšek, Helena Dobrovoljc, Peter Weiss, Marta Kocjan Barle (julij 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}