Pravopisna obravnava zveze »potrebno« + nedoločnik




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?

    SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati


    Odgovor:

    Napotek, da v knjižnem jeziku zvezo potrebno nedoločnik popravljamo v zvezo treba je nedoločnik, je bil zapisan v izdajah Slovenskega pravopisa od leta 1950 naprej. V SSKJ-ju (v geslu potreben, torej v tretji knjigi tega slovarja, ki je izšla leta 1980) je zveza sicer zapisana in ponazorjena, ni pa označena kot manj primerna. (Kot táko jo sicer obravnavajo še jezikovni kotički in priročniki ob koncu 20. stoletja.) Obliki potrebno in treba sta v SP 2001 označeni kot povedkovnika seveda v samostojnem geslu, v SSKJ-ju pa kot prislova v povedni rabi (oblika potrebno v pridevniškem geslu). Kot izvemo iz gesla treba v SSKJ-ju, pa ne gre le za njuno zvezo z nedoločnikom, ampak tudi za primere, kot je če bo potrebno, ga bodo operirali, v katerem naj bi po navodilih priročnikov uporabili obliko treba.

    V SP 2001 pa je nezapisani pridevnik potrebno skrit v geslu potreben: tako je edino mogoče reči in pisati delo je potrebno, hkrati pa je odločno svetovano treba je delati (namesto potrebno je delati); oblika potrebno je lahko seveda tudi posamostaljeni pridevnik: ukreniti vse potrebno.

    Obliki potrebno se pripisuje, da je hrvaška in da v rabi spodkopava bolj domačo obliko treba. Splošno navodilo pravi: obliko treba moramo uporabiti, če lahko stoji namesto oblike potrebno. Ustrezni napotek je v SP 2001 zapisan tako ostro in brez ostanka, da mnoge zmede, kajti ali je nujno popraviti tudi zapis Zdi se potrebno poudariti, da ...? Seveda ne, ker tu nedoločnik le tehnično stoji ob potrebno – veliko tesnejša je zveza oblike potrebno in glagola zdeti se, ki pa se je napotek ne tiče.

    In kakšno je stanje v slovenskem jezikoslovju, ki predpisuje zamenjevanje ene oblike z drugo? V Slovenski slovnici 2004 (str. 214) Jožeta Toporišiča beremo primer: »... stvari poimenuje s krepkejšim izrazom, kot bi bilo potrebno.« Ni po pravopisu, vendar je čisto razumljivo, in ni napaka, ampak le slabša izbira med dvema stilnima možnostma.

    Mnogi uporabniki slovenščine se držimo v pravopisu zapisanega napotka, saj bi sicer veljali za slabo pismene in nerazgledane po pravopisu, pa tudi pri demontaži oblik treba je in ni treba nočemo sodelovati. Vendar pa bo treba krepko razmisliti o še nadaljnjem predpisovanju očitno težko vzdržnega.

    Tako razumem vrednost puščice v konkretnem primeru.

    Peter Weiss (julij 2014)