Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

Moderator

Vprašanje:

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje.
Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Odgovor:

Izraz gmajnar je bil uslovarjen že v SSKJ, in sicer z oznako ekspresivno v pomenu 'kdor živi na gmajni, navadno bajtar'.

Če razumemo gmajno po SSKJ 2 kot 'neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov' z delnimi sinonimi gozd, hosta in gošča ter upoštevamo v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika navedene sinonime leksema partizan, npr. nar. goščar, pog. hostar, redk. hostnik, se zdi logičen tudi obstoj sinonima gmajnar v pogovornem jeziku.

Podobno tudi narečno gradivo za Slovenski lingvistični atlas za vprašanje V556 gozd kaže, da se predvsem na osrednjem Gorenjskem, redkeje še ponekod na Koroškem in v Poljanski dolini v tem pomenu uporablja izraz gmajna. S tega stališča je razumljivo poimenovanje gmajnar za partizana v teh pokrajinah (prim. Benedik 1990).

Leksem gmajnar verjetno ni bil dovolj pogost in razširjen, da bi prodrl, četudi kot družbenostno zaznamovan izraz, tj. pogovorni ali narečni izraz, značilen za rabo v manj formalnih ali neformalnih govornih položajih, v knjižni jezik oz. besedila, na osnovi katerih je nastajal prvotni SSKJ.

V aktualnem korpusu Gigafida 2.0 najdemo le 5 pojavitev gmajnarja, a še to le dva besedilna zgleda (od katerih ni noben v sinonimnem razmerju s partizanom), raba leksema gmajnar v pomenu 'partizan' pa je izpričana v korpusu spletnih besedil (slWac), npr.

Padlo je petinštirideset policistov, in to je bilo Nemcem dovolj veliko opozorilo, da je treba »gmajnarje« vzeti resno. Partizani so se nato odpravili proti Poljanski dolini in že 13. decembra prišli v Vinharje.

Zaradi nizke frekvence in skromne rabe v nastajajočem slovarju eSSKJ leksema gmajnar ne bo. Prav zato je dragoceno opozorilo na živost rabe leksema gmajnar kot sinonima za partizana v pogovornem jeziku na Gorenjskem, saj bo morda uslovarjen ob kakšni drugi priložnosti oz. v bolj tematsko ali pa lokalno vezanem slovarju.

Benedik 1990 = Francka Benedik, Poimenovanje gozda in refleksi ě v besedi sneg v slovenskih govorih, Razprave: Razred za filološke in literarne vede SAZU, 13, Ljubljana 1990, str. 213–220 + 2 pril.

Nataša Gliha Komac, Jožica Škofic (julij 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}