Pravilnost zapisa

Moderator

Vprašanje:

Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:

Babica Marica!
Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen!
In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!

Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis?
Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:

Babica Marica,
motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen.
In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!

Odgovor:

Pridevnik življenjski se, podobno kot samostalnik življenje, zapisuje z dvema j-jema, prim. SP 2001, sicer gre za napako. Zapis življenski lahko najdemo le v Pleteršnikovem zgodovinskem Slovensko-nemškem slovarju iz l. 1894/5.
Res je, da se zapisani pridevnik življenjski izgovori [življênski] ali [življên'ski], tu j ni slišen (kot ni slišen v pisnem črkovnem sklopu nj ali lj, če ta pred soglasnikom ali v izglasju).

Drugi predlagani popravki pa so predvsem slogovne narave, torej tudi osebne izbire in želenih poudarkov. Vsekakor s poudarjeno rabo klicajev dosegamo večjo zaznamovanost besedila; klicaj za zvezo Babica Marica! poudarja neposredni nagovor, klicaja na koncu povedi pa izpostavljata, poudarjata pomen zapisanih dejstev.

V tem kontekstu velja razumeti tudi rabo predloga še, s katerim je poudarjeno, da je babica Marica ostala zvesta navadi iz drugih, predvsem pa drugačnih časov. Raba predloga že (namesto še) bi dala besedilu drug pomenski poudarek: z rabo predloga še poudarimo, da motiko še vedno uporablja (kot jo je v nekih drugih časih, torej ni spremenila svojih navad), z rabo predloga že, da jo je že takrat.

Dodatek Hvala ti za to! spremeni pomen zapisanega besedila, saj je brez zahvale zapisano zgolj dejstvo. Morda pa so želeli avtorji na ta način poudariti svojo zavezanost tradiciji?

Menjava besednega reda zvez prijazne besede in iskrenega nasveta je predmet vprašanja členitve po aktualnosti, torej zopet stvar osebne izbire.

Nataša Gliha Komac (avgust 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}