Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«

Moderator

Vprašanje:

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Odgovor:

Stališča jezikoslovcev glede podomačevanja vladarskih imen smo že predstavili v predlogu novih pravopisnih pravil za javno razpravo, iz katerega je razvidno, da ne ravnamo z vsemi vladarskimi imeni enako.

Pravopis 8.0
Imena vladarjev, papežev in svetnikov, členi 25–28

{25} Večina zgodovinskih vladarskih imen (pogosto pa tudi imen bolj znanih pripadnikov članov vladarskih rodbin) je tudi pisno podomačena ali pa je namesto izvirnega uporabljeno slovensko ime: Artur (angl. Arthur), Elizabeta (angl. Elisabeth), [Franc Jožef I.](link url) (nem. Franz Joseph I.), Jožef II. (nem. Joseph II.), Jurij VI. (angl. George VI), Karel Gustav (šved. Carl Gustaf), Ludvik (fr. Louis; nem. Ludwig), Viljem (nem. Wilhelm); Franc Ferdinand (nem. Franz Ferdinand), Evgen (it. Eugenio).
{26} V sodobnosti tudi pri bolj znanih nosilcih vladarskih nazivov imen ne podomačujemo, še zlasti če imena nimajo slovenske različice (Manuel, Harry) ali pa ta v slovenščini ni uveljavljena (Beatrix/Beatrika, Leticija/Letizia). Ustaljenih nepodomačenih imen ne spreminjamo (Pedro, Juan Carlos).
{27} Imena papežev in svetnikov podomačujemo ali uporabimo slovensko različico imena: Frančišek (lat. Franciscus), Janez Pavel II. (lat. Ioannes Paulus secundus), Pij (lat. Pius); Kvirijak (lat. Quiriacus); Avguštin (lat. Augustinus), Atanazij (gr. Athanásios), Malahija (lat. Malachias), Hema/Ema Krška, Uršula.
{28}
POSEBNOSTI

Zgodovinska imena vladarjev in papežev pogosto spremljajo zaporedne številke, zapisane kot vrstilni števniki z rimskimi števkami ali z besedo, pisano z veliko začetnico: Henrik VIII./Osmi; Filip II./Drugi Španski, Pij VII./Sedmi.

Z jezikoslovnega vidika sta za ime aktualnega kralja Združenega kraljestva torej legitimni obe izbiri:

lahko ohranimo ime, pod katerim ga poznamo kot princa, tj. kralj Charles III.;
izberemo slovensko ustreznico kralj Karel III., ki sledi (sicer) oddaljenima zgodovinskima imenoma Karel I. in Karel II., kar je pogostejša možnost pri imenih z dodatkom vrstilnega števnika.

Če upoštevamo zgoraj zapisana načela v Pravopisu 8.0, predlogu novih pravil za javno razpravo, je odločitev za nepodomačeno ime kraljice soproge Camille precej lažja.

Kako utemeljimo obe poimenovalne možnosti?

(1) V preteklosti smo imena vladarjev podomačili tako, da smo uporabili jeziku bližjo varianto imena. Ta sprememba ni slovenska inovacija, tako ravna večina evropskih jezikov, kar je najverjetneje povezano s potrebo, da se že na zunaj, z imenom kot najbolj razpoznavnim sredstvom, pokazalo, da se je družbeni status že znane osebe spremenil. K temu prispevajo tudi vladarji sami, saj izbirajo tudi nova imena (podobno kot papeži), s čimer se uvrstijo v določeno kontinuiteto (kot Elizabetin oče Albert z vladarskim imenom Jurij VI.).

(2) V sodobnosti se zdi na prvi pogled smešno, da bi ime predstavnika evropske monarhične elite še domačili. Že v odgovoru o španskem kraju Felipeju smo podvomili o smiselnosti spreminjanja ustaljenih imen. Raba kaže, da imen ne domačimo, če v slovenščini nimamo ustreznic (Beatrix) ali če ne hitimo tako zelo (npr. Juan Carlos ni nikoli postal Janez Karel). Vendar pa v nizu imen z vrstilnim števnikom pogosteje izberemo domače ime (Elizabeta I., Elizabeta II. ...).

V bolj razširjenih slovenskih medijih se že uveljavlja poslovenjena varianta, npr.

RTV Kralj Karel III. se je v prvem govoru zahvalil "ljubi mami" in se zaobljubil, da bo služil ljudem; Elizabeto II. je samodejno nasledil prestolonaslednik, ki si je izbral ime Karel III.;
Delo: Britance bo prvič nagovoril novi kralj Karel III.;
Dnevnik: Pokojno kraljico je nasledil kralj Karel;
Večer,
N1 (prim. zadnji odstavek): Jezikoslovna dilema: je novi kralj Charles III. ali Karel III.?,
24 ur.

Helena Dobrovoljc, Alenka Jelovšek, Janoš Ježovnik, Tina Lengar Verovnik, Kozma Ahačič (september 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}