Obravnava zveze pomožnega glagola »biti« + samostalnika »govor«




  • Vprašanje:

    Zanima me, katera formulacija je pravilna (ali pa zaželena, če sta dovoljeni obe): v tej knjigi bo govor o tem ali v tej knjigi bo govora o tem?


    Odgovor:

    V zvezi z samostalnikom govor, kadar se uporablja v pomenu 'izmenjava mnenj ali misli' v položaju za pomožnikom biti: je govor/govora, sta v SSKJ in SP navedeni obe možnosti, pri čemer je v SSKJ različica z rodilnikom označena kot pogovorna: o tem bo še govor, pog. govora. SSKJ navaja tudi, da se v takem položaju samostalnik navadno rabi z nikalnico, pri čemer opozarja na pomenske odtenke: zdaj ni govor o premirju, tj. 'se ne govori'; zdaj še govora ni o premirju, tj. 'še/niti misliti ni nanj'. V SP 2001 je zveza V predavanju bo govor o Reziji označena kot publicistična, zveza O tem bo še govora prihodnjič pa je celo odsvetovana.

    Izhajajoč iz obstoječe jezikovne norme (SSKJ, SP) lahko sklenemo, da sta v kodifikacijskih priročnikih pravzaprav obe obliki zaznamovani, oblika biti govora o (kom/čem) pa je celo odsvetovana.

    V besedilih sodobne slovenščine sta statistično gledano različici precej izenačeni. Izhajajoč iz posameznih manj ustreznih rab, pa je mogoče odsvetovati imenovalniško obliko (je / je bil / bo govor) v primerih, kjer bi lahko prišlo do pomenske dvoumnosti, kot npr. v spodnjem zgledu:

    V civilni tožbi je zapisal, da ga je zmotil članek, v katerem je govor o njegovem obisku Globala, tj. članek, v katerem je (objavljen) govor o … proti članek, v katerem se govori o …

    Več nedoslednosti tako v jezikovni rabi kot v priročnikih je pri nikalnih povedih, kjer je SSKJ-jev zgled zdaj ni govor o premirju s slovničnega vidika neustrezen, saj se v slovenščini samostalnik ob zanikanem povedku uporablja v rodilniku (prim. Toporišič, Slovenska slovnica 2004: 501, 577, 579), torej: zdaj ni govora o premirju. Čeprav se zadnje čase veliko govori o neustrezni rabi predmeta v tožilniku pri zanikanju (tj. neustrezno ne obvladam slovenščino : ustrezno ne obvladam slovenščine), za zgornji primer aktualna raba kaže redke primere ohranjanja imenovalnika ob zanikanem pomožniku, kar kaže na to, da so zgledi kot Med pravimi sogovorniki nikoli ni bil govor o celotnem Piranskem zalivu za slovenski jezikovni (in slovnični) občutek nenavadni.

    Polona Gantar, Nataša Gliha Komac (avgust 2014)


Prijavite se za odgovor