Predmet ali prislovno določilo?

[Moderator]

Vprašanje:

V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?

Odgovor:

V povedi Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004 je k Evropski uniji predmet. Pri določanju stavčnih členov ima najpomembnejšo vlogo dejanje (povedek), vsi ostali stavčni členi pa povedek pomensko dopolnjujejo. V vašem primeru besedna zveza k Evropski uniji ne pojasnjuje krajevnih okoliščin dejanja (torej ne gre za prislovno določilo kraja), ampak prinaša informacijo o udeležencu dejanja (torej predmet).

Pomagalo – če se lahko po stavčnem členu vprašamo z vprašalnico za prislovno določilo, je to prislovno določilo, ne pa predmet – nam v večini primerov res lahko pomaga razrešiti vprašanje, a ne vedno. Navidezno, najbrž zaradi predloga k, s katerim navadno izražamo cilj dogajanja, se v vašem primeru res lahko vprašamo kam. Navidezno zato, ker je vprašalnica kam smiselna pri glagolih premikanja, kar v tem primeru glagol priključiti se ni, poleg tega glagol priključiti se predvideva ob sebi pomensko dopolnilo v dajalniku, kar je bolj razvidno iz zgledov brez predložnega predmeta (predlog sicer lahko dodamo, a ne vpliva na pomen):

• Slovenija se priključila (k) Evropski uniji.
• Primorska se je priključila (k) matični domovini.

Razvidnost, da gre za udeležence, ne pa za krajevne okoliščine, je še večja ob pretvorbi glagola v samostalnik:

• priključitev Slovenije (k) Evropski uniji,
• priključitev Primorske (k) matični domovini.

Na vezljivost glagola priključiti se s predmetom v dajalniku kaže tudi Slovenski pravopis 2001:

SP 2001
prikljúčiti se -im se (ú ȗ) komu/čemu priključiti se skupini; priključiti se upornikom

Manca Černivec (september 2022)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}