Besedni zvezi »zračni tlak« in »zračni pritisk«




  • Vprašanje:

    Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?


    Odgovor:

    Po SP 2001 sta zvezi zračni pritisk in zračni tlak označeni z vidika rabe v različnih strokah, pri čemer je kot prednostna in v strokovnih besedilih nevtralna zveza zračni tlak, v t. i. splošnih besedilih pa je povsem nevtralna tudi raba zveze zračni pritisk (zanimivo je, da npr. pri pridevniku zračen zveza zračni pritisk ni navedena, kot nevtralna – in ne strokovna – pa je navedena zveza zračni tlak).

    V SSKJ ima samostalnik pritisk v podpomenu sila, ki deluje na enoto površine kot prednostni sinonim naveden samostalnik tlak, sicer pa je poimenovanje pritisk v tem pomenu povsem nezaznamovano. Zveza zračni pritisk je navedena kot pomenski odtenek. Tudi v tem primeru kot prednostna velja raba zveze zračni tlak, je pa tudi zveza zračni pritisk nezaznamovana. SSKJ v terminološkem gnezdu samostalnika pritisk navaja celo terminološko rabo zveze zračni pritisk na področju meteorologije, in sicer greben visokega zračnega pritiska slabi.

    Zveza zračni tlak je po razlagi samostalnika tlak v SSKJ povsem nezaznamovana, najdemo pa jo tudi kot termin s področja meteorologije, in sicer v zvezi območje visokega zračnega tlaka.

    Pri pridevniku zračen najdemo kot povsem nevtralni zvezi nizek, visok zračni tlak, zveza zračni tlak pa je označena tudi kot termin s področja fizike (normalni zračni tlak, tj. zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca) in meteorologije (območje visokega zračnega tlaka). Zanimivo pa je, da je npr. pri samostalniku območje v terminološkem gnezdu kot zveza s področja meteorologije navedena zgolj zveza območje visokega zračnega pritiska (in ne tlaka, kot bi pričakovali).

    Sklenemo lahko, da v SSKJ velja usmeritev, da je tudi v povsem nevtralnih besedilih prednostna raba zveze zračni tlak, a z zvezo zračni pritisk »ni nič narobe«. Terminološka raba je vezana predvsem na rabo zveze zračni tlak (ki tudi sicer velja kot prednostna), se je pa očitno že v času nastajanja SSKJ-ja tudi zveza zračni pritisk uporabljala v strokovnih besedilih.

    Usmeritev glede enekovredne terminološke rabe zvez zračni pritisk in zračni tlak na področju meteorologije, kot jo je posredno razbrati iz SSKJ-ja, je navedena tudi v Meteorološkem terminološkem slovarju (1990). V Meteorološkem terminološkem slovarju (1990) sta termina namreč prikazana kot enakovredna, vendar pa so strokovnjaki rabo očitno poenotili in se odločili za zračni tlak vsaj na spletnih straneh osrednjih institucij (npr. Katedra za meteorologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko UL (http://meteo.fmf.uni-lj.si/), Agencija Republike Slovenije za okolje (http://www.arso.gov.si/). Podobno lahko razberemo tudi iz prakse vremenskih poročil na slovenskem nacionalnem radiu in televiziji.

    V splošnem jeziku je stanje glede rabe naslednje. Korpus Gigafida izpričuje pogostejšo rabo zveze zračni tlak, in sicer 3922 zadetkov za zvezo zračni tlak in 2960 zadetkov za zvezo zračni pritisk, v bolj uravnoteženem korpusu Kres pa je podoba drugačna in število zadetkov izpričuje pogostejšo rabo zveze zračni pritisk; najdemo le 137 zadetkov zveze zračni tlak in kar 180 zadetkov zveze zračni pritisk.

    Glede na ugotovljeno lahko za strokovno rabo svetujemo rabo zveze zračni tlak, raba zveze zračni pritisk v nestrokovnih besedilih pa zagotovo ni zaznamovana.

    Nataša Gliha Komac, Mojca Žagar Karer (avgust 2014)