Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«

Moderator

Vprašanje:

Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?

Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.

Odgovor:

V primerih, ki jih navajate, sta veznika da in kako med sabo zamenljiva, potencialno pa bi lahko vstavili še katerega. Primer:

Videla sem, kdaj/kje je soseda obrezovala živo mejo.

Poved izraža najmanj informacij, če je povezana z veznikom da, saj odvisnik izraža zgolj trditev (dejstvo, da se je nekaj zgodilo), ostali vezniki (kako, kje, kam, kdaj, kdo, kaj, zakaj) pa prinašajo dodatno informacijo o vsebini odvisnika. Kako v stavku, ki ga uvaja, opravlja prislovno določilo načina, zato v stavku izpostavlja način poteka dejanja. Veznik kje bi izpostavil kraj poteka dejanja itd.
V povedi Videla sem, da je soseda obrezovala živo mejo. je v ospredju vsebina celotnega odvisnika, v zgledu Videla sem, kako je soseda obrezovala živo mejo. pa je v ospredju način poteka obrezovanja žive meje.
Veznika da in kako nista zamenljiva v vseh primerih, v naslednjih zgledih je veznik da nemogoč ali vsaj nenavaden:

Spraševala sem se, kako bo sedaj.
Drugi skok je bil super, zdaj vem, kako moram skočiti.

Ne/zamenljivost veznikov je torej odvisna od vsakokratne povedi, izbrani veznik pa pomembno vpliva na poudarek celotne povedi, zato tudi ni jasnega odgovora, kateri veznik je primernejši na splošno, izbira najprimernejšega veznika je namreč odvisna od tega, kaj želimo izraziti v konkretni povedi.
Na kakšen način je s kako večinoma zamenljiv, obstajajo pa tudi primeri, kjer bi bil na kakšen način napačen, npr. *Spraševala sem se, na kakšen način bo sedaj. Kako se pojavlja bistveno pogosteje in ga lahko uporabimo v več kontekstih kot na kakšen način.

Natančneje si lahko o rabi veznikov da in kako ob glagolih zaznave preberete v prispevku Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi (Uhlik, Žele 2018, Slavistična revija 66/2). V tem prispevku avtorja ugotavljata naslednje:
(a) veznik kako ob glagolih zaznavanja poudarja procesualnost vsebine in način poteka dejanja v odvisniku, prim. Videl je, kako je burja odnesla šotor. vs. Videl je, da je burja odnesla šotor.
(b) Veznik kako v nasprotju z da posega v vsebino s poudarjanjem načina poteka dejanja, kar kaže tudi možno izpostavljanje položaja mesta prislova po vezniku, npr. Slišal je, kako spretno trgovci nagovarjajo mimoidoče. Ta stava v odvisniku z veznikom da ni ustrezna: *Slišal je, da spretno trgovci nagovarjajo mimoidoče (neustrezno).
(c) pri glagolih, ki prvotno označujejo statično in nezavedno zaznavo, kot sta videti in slišati, je raba veznika kako omejena na izražanje zaznave, npr. Videl je, kako so se vrata odprla., medtem ko veznik da ob istih glagolih lahko uvaja tako zaznavanje kot pridobivanje informacije, npr. Videl je, da se vrata odpirajo na poseben način.

Dejan Gabrovšek, Mladen Uhlik (oktober 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}