Drage dame in dragi gospodje ali drage dame in gospodje

Moderator

Vprašanje:

Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika.
Drage dame in dragi gospodje.
ali
Drage dame in gospodje.
Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?

Odgovor:

V navedenem primeru ne moremo govoriti o napaki. V Slovenski slovnici J. Toporišiča (2000: 599) beremo, da je prilastek v tem primeru sicer »lahko dvoumen«, pri čemer pa ga »večinoma res razumemo« na način, da se nanaša na obe jedrni besedi.

Tudi zgledi rabe v aktualnih korpusih slovenskega jezika potrjujejo, da se tovrstni pridevniki ne nanašajo le na prvi samostalnik, ampak tudi na drugega (tretjega itn.). Ujemanje po bližini je nasploh v jeziku pogosto načelo in se dotika tako razmerij znotraj samostalniških besednih zvez kakor tudi razmerja med osebkom in povedkom. Neredko se zaradi želje po izogibanju hipotetični dvoumnosti pridevnik ponovi tudi ob drugem samostalniku (npr. drage poslušalke in dragi poslušalci), v izogib ponavljanju pa se drugi nadomešča s pridevnikom s podobnim pomenom (npr. spoštovane gledalke in cenjeni gledalci). Če se odločimo za to možnost, je pomembno, da sta pridevnika »enakovredna«, da torej ne nagovarjamo z drage gospe in spoštovani/cenjeni gospodje.

Pregled gradiva za pare dame – gospodje, gledalke – gledalci, poslušalke – poslušalci v največjem korpusu slovenskega jezika metaFida kaže, da je v nagovorih:

8-krat pogostejše navajanje pridevnika le ob prvem samostalniku,
8-krat pogostejše navajanje samostalnikov ženskega spola na prvem mestu,
izrazito manj pogosta moška oblika pridevnika v primeru, ko je na prvem mestu naveden samostalnik ženskega spola (v 6 % primerov), npr. spoštovani dame in gospodje,
zaporedje gospodje na prvem mestu in dame na drugem izredno sporadično (v manj kot pol odstotka primerih).

Načelo ujemanja po bližini upoštevamo pogosto, ko uporabljamo spolno vključujoče jezikovne prakse, in sicer zlasti v izogib nenehnemu ponavljanju oz. kopičenju oblik za ženski in moški slovnični spol (prim. Kern, Vičar 2019).

Boris Kern (oktober 2022)