Spreganje glagola »zadeti«

Moderator

Vprašanje:

Vse pogosteje opažam, da se glagol zadeti v ustnih in tudi pisnih besedilih, predvsem v medijih, sprega: zadanem, zadaneš, zadane …
Se je pri spregatvi tega glagola kaj spremenilo, saj sem tak zapis prebrala tudi v knjigi priznanega jezikoslovca? Včasih smo spregali: zadene, zadeneš, zadene ...

Odgovor:

Oblikoslovno razlikovanje med glagoloma izhaja iz njunih podstav (deti in dati).

Pomen glagolov:

zadeti 'premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim' ali 'narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar' (če navedemo pri prvem le najpogosteje rabljena pomena) in
zadati 'narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega'; 'naložiti'.

Značilna raba:
zadeti: V 18. minuti je Koren zadel vratnico.
zadati: Zadal mu je rano in Direktor si je kot drugo prednostno nalogo zadal boljše poznavanje sodelavcev.

Spreganje:

	zadeti	zadati
1.	zadenem	zadam
2.	zadeneš	zadaš
3.	zadene	zada

množina

1.	zadenemo	zadamo
2.	zadenete	zadate/zadaste
3.	zadenejo	zadajo

dvojina

1.	zadeneva	zadava
2.	zadeneta	zadata/zadasta
3.	zadeneta	zadata/zadasta

Komentar
zadati:
Oblike za 2. osebo množine ter 2. in 3. osebo dvojine so dvojnične, sledijo pregibanju glagola dati.

zadeti:
Zlasti pogovorno je pogosto napačno spregan glagol prizadeti, pri katerem je povezava z zadeti še bolj zabrisana in morda zaradi tega še prej pride do napake oziroma do križanja obeh vzorcev.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Mija Michelizza (oktober 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}